Jeremija [hebrejsko, ‘Jahve poveliča’], eden od velikih prerokov Stare zaveze. Bil je duhovniškega rodu iz mesta Anatot pri Jeruzalemu, 627 pr. n. š. od Boga poklican za preroka. Napovedal je zavzetje Jude in razrušenje Jeruzalema (597 in 586); rojaki so ga odpeljali v Egipt, kjer naj bi ga kamenjali. Njegove govore in žalostinke je zapisal Baruh. Najbolj znane so Jeremijeve besede o »novi zavezi med Bogom in ljudstvom«.

Sorodna gesla: Baruh | jeremiada | mali preroki | Žalostinke


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek