Sorodna gesla: hebrejska pisava | i | j2. kemija:latinsko iodum, simbol I, v slovenščini včasih (zastarelo) J, redek eno- do sedemvalentni kemijski element iz skupine halogenov, vrstno število 53, atomska masa 126,9045; kristalizira v obliki temnovijoličnih listastih kristalov, ki preidejo pri 113,6 °C v temnorjavo, zaradi disociacije električno prevodno tekočino. Vrelišče pri 185,24 °C, hlapi so vijolični. Gostota 4,94 g/cm3; jod se v vodi slabo topi, raztopina joda v alkoholu in acetonu je rumenorjava, v benzenu, ogljikovem disufidu, kloroformu, tetraklorogljiku pa vijolična ali rdeča. Zaradi svojih oksidacijskih sposobnosti deluje jod kot razkužilo. Kot mikroelement ga najdemo v tleh, kamninah, vrelcih in v morski vodi, z njim so obogatene korale, spužve, alge tange (do ok. 2 % suhe teže), najdemo ga v ščitničnih hormonih. Jod pridobivajo iz lužnice čilskega solitra in (v ZDA) iz slanic oljnih vrelcev po obarjanju z natrijevim sulfatom(IV) in hidrogensulfatom(IV). V obliki jodove tinkture (7 % joda, 3 % kalijevega jodida in 90 % alkohola) ga uporabljamo za dezinfekcijo ran. V diagnostiki bolezni ščitnice se je odlično izkazal radioaktivni izotop 13153I zaradi točno odmerjenega sevanja, prav tako pa ga je mogoče uporabiti za zdravljenje zločestih tumorjev (kopičijo jod) v ščitnici. Snovi, ki vsebujejo jod, uporabljajo tudi kot kontrastna sredstva za rentgenske preiskave razl. organov (npr. žolčnika). Z vodikom tvori jod vodikov jodid, HI, ki se raztaplja v vodi v jodovodikovo kislino, njene soli so jodidi. Kalijev jodid se v zdravilih in kot dodatek kuhinjski soli uporablja za preprečevanje bolezni ščitnice (golšavost). Prav tako ga dodajajo živinski hrani, uporabljajo ga v fotografske namene, za dokaz škroba in halogenov, kot katalizator in kot topilo za jod. Topnost joda v raztopini kalijevega jodida je večja kot v vodi (jodovica) zaradi nastanka kompleksa KI · I2. V raztopini kalijevega jodida se uporablja v jodometriji in za barvanje bakterij (barvanje po Gramu). Srebrov jodid (AgI), občutljiv za svetlobo, se uporablja za pripravo fotografskih emulzij (film), v novejšem času za pripravo umetnega dežja in za varstvo pred točo. Živosrebrov jodid je pri sobni temperaturi rumen, med 40 °C in 50 °C rdeč, z njim pravočasno opazijo npr. pregrevanje motorjev.
Dostopnost