Auvergne [ovêrnj], pokrajina v osrednjem delu francoskega Centralnega masiva, zaznamovana s številnimi mlajšimi (šele v predzgodovinskem času ugaslimi) vulkani (Mont Dore, 1886 m; Cantal, 1858 m; Puy de Dôme, 1465 m); pokrajina je znana po živinoreji (ovce), znamenite so številne vrste sira (bleu d'Auvergne, cantal).
Zgodovina: do Cezarjeve osvojitve je bila Auvergne samostojna posest keltskih Arvernov, nato del rimske province Akvitanije. 1212 je kralj Filip II. Avgust po sporu o dedovanju (med grofom Gvidom II. in škofom Robertom Clermontskim) razdelil grofijo Auvergne v štiri dele in največji del (La terre d'Auvergne) priključil francoski kroni. Drugi deli so bili: 1. Comté d'Auvergne, 2. Dauphiné d'Auvergne, 3. Comté épiscopal de Clermont; ti so v sestavo krone prišli v 17. st.
Dostopnost