pripovedka, ustna pripoved z nenavadno vsebino, ki se – v nasprotju s pravljico – navezuje na resnične kraje in zgodovinske osebe ter želi dajati vtis verjetnosti. V preprosti obliki kot doživljajska pripovedka največkrat opisuje človekov spopad z demoničnimi silami (duhovi, velikani, s hudičem) ali pa ponuja – kot razlagalna (etiološka) pripovedka – nadnaravne razlage nenavadnih pojavov. Mnogi motivi za pripovedko so se z ustnim izročilom širili in se udomačili v razl. krajih.

Sorodna gesla: epika | pravljica


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek