spoved (latinsko confessio), javno ali posamično versko izpovedovanje krivde (greh), tj. oblika vernikove zasebne izpovedi grehov pred duhovnikom (spovednikom in navadno v t. i. spovednici), v katoliški Cerkvi velja kot zakrament; spovednik vernika pouči, mu naloži pokoro in da odvezo; izjema so zelo hudi prestopki, ki jih sme odvezati le škof ali papež. Poleg drugih cerkvenopravnih predpisov, ki večinoma veljajo že od 13. st., sta za veljavno spoved potrebna kesanje grešnika in popolna izpoved velikih grehov, ki jih je vernik zagrešil, a se jih še ni spovedal. O vsebini spovedi je duhovniku pod strogimi cerkvenimi kaznimi zapovedana molčečnost (spovedna molčečnost). Zdaj je spoved omogočena že z osmim letom starosti.

Sorodna gesla: confessio | diskretnost | greh | kesanje | odveza | pokora | sub sigillo (confessionis) | visokocerkveno gibanje | zakrament


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek