Rudolf, knezi:
1. Rudolf Švabski, nemški protikralj (1077–80), †15.10.1080; rheinfeldenski grof, 1057 mu je cesarica Agnes dodelila vojvodino Švabsko; marca 1077 izvoljen za protikralja Henrika IV. (papež Gregor VII. ga je priznal šele na postni sinodi 1080). V bitki proti Henriku IV. pri Hohenmölsnu smrtno ranjen.

Sorodna gesla: Gregor VII. | Henrik IV.
2. Rudolf I. Habsburški, nemški kralj (1273–91), *1.5.1218 grad Limburg (Breisgau), †15.7.1291 Speyer; od 1239, ko je imel oblast samo v svoji grofiji Habsburg, se je kot stanovitni privrženec zadnjega Staufovca (krščenec cesarja Friderika II.) povzpel do najmogočnejšega deželnega gospoda v jz. Nemčiji. Rudolf I. je kot nemški kralj zahteval vrnitev posesti, izgubljenih v obdobju interegnuma, in se bojeval proti vse močnejšim roparskim vitezom. Tekmeca za nemško krono, Otokarja II. Pšemisla, je 1276 prisilil, da se je odpovedal Avstriji, Štajerski, Koroški in Kranjski ter Chebu, 1278 pa ga je pri Dürnkrutu dokončno porazil. 1282 sinovoma Albertu in Rudolfu v skupno vladanje podelil Avstrijo in Štajersko (1283 pa s hišnim dednim redom samo Albertu) in s tem položil temelje poznejši vladavini Habsburžanov. Opustil je univerzalistično politiko Staufovcev in se odpovedal Romanji, da bi dosegel spravo s svetim sedežem. – Njegov grob je v stolnici v Speyerju.

Sorodna gesla: Albert I. | Alfonz X. Modri | avstrijska zgodovina | Friderik II. | interegnum | Janez Parricida | Meir Ben Baruch | Otokar II. Pšemisli | slovenska zgodovina | voljna listina
3. Rudolf IV. Ustanovitelj, avstrijski vojvoda (1358–65), *1.11.1339 Dunaj, †27.7.1365 Milano; s ponarejeno listino privilegium maius (mdr. dedovanje po primogenituri, skrajno omejene dolžnosti državne vojske, nedeljivost avstrijskih dežel, nadvojvodski naslov) poskušal Habsburžanom v Avstriji pridobiti položaj, enak položaju volilnih knezov; 1363 pridobil Tirolsko; 1365 ustanovil univerzo na Dunaju in Novo mesto na Dolenjskem (i. Rudolfswerth, Rudolfovo).

Sorodna gesla: Dunaj | Margareta Maultasch | Novo mesto | primogenitura
4. Rudolf II., nemški cesar (1576–1612), sin cesarja Maksimilijana II., *18.7.1552 Dunaj, †20.1.1612 Praga; v nasprotju s svojim očetom je skušal uveljaviti protireformacijo. Zaprt pred zunanjim svetom na Hradčanih v Pragi se je posvetil umetnosti in naravoslovnim zbirkam ter astrologiji (T. Brahe, J. Kepler). Po neuspehih v vojni proti Turkom in upornim Transilvancem so 1606 nadvojvode izvolili njegovega mlajšega brata Matija za seniorja habsburške hiše; ta ga je 1608 prisilila, da se je odpovedal vladavini na Ogrskem, v Avstriji in na Moravskem, 1611 tudi na Češkem. – O njem je pisal F. Grillparzer v drami Bratski razdor pri Habsburžanih (Ein Bruderzwist in Habsburg, 1872).

Sorodna gesla: Aachen, Hans von | astrologija | avstrijska zgodovina | Bocskay, István | Brahe, Tycho | Grillparzer, Franz | Kepler, Johannes | Maksimilijan II. | Matija | nemška zgodovina | pismo njegovega veličanstva | protireformacija | tridesetletna vojna
5. Rudolf, avstro-ogrski nadvojvoda in prestolonaslednik, edini sin cesarja Franca Jožefa I., *21.8.1858 dvorec Laxenburg (pri Dunaju), †30.1.1889 Mayerling (samomor); ustrelil sebe in svojo ljubico, baroneso Marijo Večero; okoliščine niso pojasnjene.

Sorodna gesla: avstrijska zgodovina | Franc Jožef I.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek