neskončen, 1. matematika:simbol ∞ (od sredine 17. st.), ni število, temveč oznaka s pomenom, odvisnim od področja matematike, kjer ga uporabljamo; npr. členi navzgor neomejenega naraščajočega zaporedja realnih števil z dovolj velikimi indeksi presežejo vsako vnaprej izbrano naravno število, pravimo, da gredo proti neskončnosti. Podobno je opredeljen pojem neskončno majhnih količin (infinitezimalni račun). Že G. Cantor je razlikoval razl. tipe neskončnosti. Množica vseh naravnih števil je števno neskončna, množica vseh realnih števil je neštevna (ima moč kontinuuma), množica vseh realnih funkcij na intervalu ima še večjo moč.
Sorodna gesla: Cantor, Georg | divergenten | infinitezimalni račun | moč | nešteven | paralelen | realno število | transfinitno kardinalno število | zaporedje2. filozofija:v antičnem mišljenju je prevladovala predstava o končnosti kozmosa, čeprav so posamezni filozofi (Anaksimander, atomisti) menili, da je tudi neskončnost predstavljiva. Krščansko mišljenje srednjega veka je nasproti končnemu kozmosu postavilo božjo neskončnost. Šele v novoveški filozofiji je postala neskončnost prostora in časa osrednje vprašanje. Izrazito religiozno-filozofske spekulacije o neskončnem so nastale v indijski filozofiji (neskončnost atmana).
Dostopnost