Napata [nápata], kraj ruševin s piramidami in templji ob četrtem Nilovem kataraktu; nekdanja j. mejna točka egiptovske Nove države (ok. 1450 pr. n. š.). Približno od 1000 do ok. 530 pr. n. š. glavno mesto nubijsko-egiptovske države (Kuš), katere kralji so osvojili Egipt (25. dinastija). Ok. 530 so glavno mesto prestavili na J v Meroë, Napata pa je do 300 pr. n. š. ostala religiozno središče; 23/22 pr. n. š. so jo porušili Rimljani.
Dostopnost