kolo,
1. splošno: priprava v obliki okrogle plošče, ki omogoča spremembo drsnega gibanja v kotaljenje. Pri tem se močno zmanjša trenje. V strojništvu se uporablja za prenos vrtilnih gibanj ter spreminjanje premočrtnega gibanja v vrtenje in nasprotno. Najpomembnejša je uporaba za vse vrste vozil, namenjenih za vožnjo po kopnem. Kolo je eno najpomembnejših odkritij v zgodovini človeštva; najbrž so ga izumili na Orientu ok. 3000 pr. n. š. V dobi pred Kolumbom so ga poznali le v Evraziji in s. Afriki.

Sorodna gesla: kolotečina | nosilna os | trenje | vilice
2. cestni promet: lahko cestno vozilo, ki ga poganja voznik kolesar. Glavni sestavni deli: okvir, zvarjen iz jeklenih ali aluminijastih cevi, pri boljših kolesih iz ogljikovih vlaken. Dve kolesi, nameščeni drugo za drugim, imata v središču ležajni pesti; pesti sta z naperami povezani s platišči; v utoru na platišču je pnevmatika, prekrita z zaščitnim plaščem. Sprednje kolo je združeno s krmilom in vpeto v okvir. Z obračanjem krmila voznik spreminja smer vožnje. Kolesar sedi na sedežu in z nogami poganja zadnje kolo. Večina današnjih koles ima menjalnik, tako da kolesar izbira najugodnejše prestavno razmerje (prestava). Starejši menjalniki imajo navadno tri prestave; novejši, verižni menjalniki, do 24 prestavnih razmerij. Pri spustu ali med zaviranjem pedali mirujejo. To omogoča prostotečno pesto; 1904 ga je iznašel Ernst Sachs. V njem je mehanska enosmerna sklopka, ki prenaša vrtenje s pedal na zadnje kolo, v nasprotno smer pa ne. Zavore praviloma ustavijo obe kolesi. Sprednje kolo ustavljajo gumijaste zavorne obloge, in sicer tako, da z obeh strani pritiskajo na platišče oz. (starejše izvedbe) na tekalno površino plašča. Enaka zavora pogosto zavira tudi zadnje kolo. Pri preprostejših kolesih pedalna zavora (E. Sachs). Kolesar zavre tako, da pedale zavrti v smeri, nasprotno vožnji. Kolo ima na sprednjem delu belo svetilko z močjo ok. 3 W, na zadnjem pa rdečo svetilko manjše moči (lahko utripajoča). Napaja ju dinamo. Prek tornega koluta jemlje moč enemu od koles. K boljši vidnosti zelo pripomorejo rumeni katadioptrski odbojniki, nameščeni med naperami. Na krmilu kolesa je zvonec. Blatnika nad kolesom kolesarja varujeta pred vodo in blatom, ki se nabereta na površini kolesa. Podobno vlogo ima pokrov verige, ki varuje oblačila.
Razl. potrebe so spodbudile razvoj številnih vrst: a) dirkalno kolo je izredno lahko (manj kot 10 kg) in je namenjeno kolesarskim tekmovanjem. Ima ozke gume (omogoča večji tlak, 6 bar), verižni menjalnik, navzdol ukrivljeno dirkalno krmilo (zmanjšanje zračnega upora pri vožnji) in zavore. Da je kolo lažje, nima blatnikov, pokrova verige, zvonca in luči; b) pri ženskem kolesu je zgornji drog okvirja prestavljen navzdol in vzporeden s spodnjim poševnim drogom. To olajša sestopanje s kolesa; c) pri zložljivem kolesu je okvir sestavljen iz dveh delov; č) tandemsko kolo ima dva ali več sedežev v vrsti in enako število med seboj združenih parov pedal; d) tovorna kolesa imajo nad sprednjim kolesom prtljažnik. Zelo primerna so za razvažanje manjših zavojev ali pošte. Posebne izvedbe so npr. rikša in druge vrste koles s tremi ali štirimi kolesi. Nekatera imajo klop in nadstrešek; e) v zadnjih letih se je zelo razširilo gorsko kolo (mountain bike); to je zelo lahko kolo s širokimi platišči, močnimi zavorami in (pogosto) 24 prestavami. Izredno močno ogrodje in drugi sestavni deli omogočajo vožnjo po strmih gorskih poteh.

Zgodovina
Predhodnik kolesa je drezina; 1817 jo je skonstruiral baron Drais. M. Fischer je 1850 iznašel pedale za neposredni pogon sprednjega kolesa. Ker je bilo potrebno hitro gibanje nog, sta Francoza P. in E. Michaux zelo povečala sprednje kolo; 1861 sta izdelala visoko kolo. Osnovno obliko današnjega nizkega kolesa sta 1884 zasnovala Angleža Starley in Sutton. Dinamo se je pojavil ok. 1920. Debele gume (imela so jih kolesa ok. 1939) uporabljajo zdaj le še za otroška kolesa.
Kolesar lahko brez posebnega napora doseže hitrosti do 30 km/h, s posebnimi kolesi pa skušajo doseči hitrost 100 km/h. V javnem prometu veljajo za kolesarje enaki prometni predpisi kot za motorna vozila. Iz kolesa sta se razvila kolo z motorjem in motorno kolo.

Sorodna gesla: dinamo | drezina | kolo z motorjem | menjalnik | motorno kolo | napera | pedal | prestava | rikša | tandem | verižni menjalnik | visoko kolo | vozilo | zavora | zvonec
3. ples: [kôlo] prvotno hrvaški oz. srbski ljudski ples v dvodelni meri, ki ga plešejo v odprtem ali zaprtem krogu, razširjen po vsem Balkanskem polotoku.

Sorodna gesla: Balkanski polotok


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek