1. posvečenje, ordinacija, obredno dejanje sprejemanja med duhovščino (duhovniško ali mašniško posvečenje) s posvečenjem (od diakona do škofa); navadno ga izvrši škof ordinarij. Posvečenemu da neizbrisno znamenje (character indelebilis), ga zavezuje k življenju iz vere in mu daje delež pri vsakokratnih pravicah in dolžnostih položaja. V evangeličanski cerkvi od 1535 svečano obvezovanje in uvajanje duhovnika v službo pridiganja in podeljevanja zakramentov pred skupnostjo.
Dostopnost