logična vezja, preklopna vezja, ki obdelujejo logične (digitalne oz. binarne) signale; ti lahko zavzamejo eno od dveh vrednosti (npr. 5 V ali 0 V, oz. 1 ali 0 oz. da ali ne). Vezja imajo enega ali več vhodov, iz kombinacije signalov pri vhodih pa sestavijo ustrezno stanje pri izhodu; delovanje vezja opišemo z operatorji logike. Najpomembnejši so NOT (NE oz. negacija), AND (IN oz. konjunkcija) ter OR (ALI oz. disjunkcija). Takšna vezja so lahko narejena na razl. načine: npr. s stikali, releji ali zapletenimi elektronskimi sklopi z diodami in tranzistorji, navadno v velikem številu, združenimi v integriranih vezjih (npr. v računalnikih); ta nosijo oznake, ki pojasnjujejo tip osnovnih elementov (npr. DTL – Diode-Transistor-Logic, TTL – Transistor-Transistor-Logic). Osnovno logično enoto, izdelano v polprevodniški tehniki, imenujemo logična vrata.