hinduizem, indijska ljudska religija, ki se je približno po 500 pr. n. š. razvila iz vedskih religij (Vede) in brahmanizma, prepletenih s kulti avtohtonih prebivalcev Indije. Merila za pripadnost hinduizmu: priznavanje avtoritete Ved in udeleženost v kastnem družbenem sistemu (kaste). Dogmatika se v hinduizmu sicer ni razvila, zato pa so splošno veljavni predstava o periodičnem uničenju in ponovnem nastajanju sveta, nauk o ponovnem rojstvu (sansara), vera v poplačilo za storjena dejanja (karma), hrepenenje po odrešenju (mokša), visoko cenjenje duhovnih učiteljev (guru), v filozofiji pa iskanje enosti, ki je temelj vse raznolikosti sveta. Med številnimi bogovi – o njihovih dejanjih poročata ljudska epa Mahabharata in Ramajana ter Purane – sta najpomembnejša Višnu in Šiva. Njuni častilci poleg tantrizma in šaktizma pomenijo največji hinduistični gibanji. V religiozni praksi imajo precejšnjo vlogo obredno čaščenje božje podobe (pudža) ter prazniki in romanja, asketske vaje (joga) in recitiranje sv. zlogov (mantra). Pribl. 700 mln. pripadnikov hinduizma na Indijski podcelini in na Baliju, poleg tega še t. i. neohinduizem (med indijskimi prebivalci jv. Azije, Afrike, Oceanije in Južne Amerike).
Dostopnost