ognjemet, vrsta svetlobnih učinkov, ki jih dosežemo s prižiganjem vnetljivih kemičnih snovi; barva oddane svetlobe je odvisna od sestave goreče snovi. Narejene so večinoma iz črnega smodnika, ki mu z dodatki določijo barvo svetlobe. Značilne barve oddajajo nekatere soli (klorati), ki vsebujejo kisik; uporabljajo se tudi brizantni eksplozivi (pogosto z magnezijem ali aluminijem). Ognjemet je navadno namenjen zabavi. Pisane svetlobne učinke pogosto spremljajo tudi zvočni (poki, piski, žvižgi). Ognjemeti so dveh vrst: 1. stacionarni oz. zemeljski ognjemet: plamen se ne giblje, temveč gori na mestu (bengalski ogenj). Včasih v določenem zaporedju ali hkrati prižgejo več raznobarvnih ognjev (bakle, ognjene kaskade). Na ognjenem kolesu so gorilne palice nameščene po obodu (tangencialno), plini, ki izhajajo med gorenjem, pa zaradi reakcijske sile vrtijo kolo; 2. leteči ognjemet: gorljivo snov proti nebu ponese raketa na trdno gorivo in jo, ko gorivo odgori, vžge. Manjši izstrelki (rakete, svetleče krogle, pokalice) vsebujejo eno vrsto gorljive snovi in oddajajo svetlobo ene barve. Večji izstrelki (bombne rakete) vsebujejo majhen eksplozivni naboj, ki ga v določeni višini vžge vžigalna vrvica. Pri tem se razleti (eksplodira) in posamezna ognjena telesa razširi v obliki snopa, na nebu pa se pojavijo raznoliki barvni vzorci (ornamenti). Pri šopkasti bombi (buketna bomba) hkrati izstrelijo množico gorečih teles, ti pa med dviganjem puščajo svetleče sledove, ki so podobni velikemu šopku.