permeabilnost [latinsko permeabilis, ‘prehoden’], 1. splošno:prepustnost, lastnost nekaterih membran, da prepuščajo tekoče snovi, npr. vodo. Semipermeabilne oz. polprepustne membrane prepuščajo le topilo, ne pa tudi v njem raztopljene snovi.
Sorodna gesla: akcijski potencial | aktivni prenos | per- | transparenten2. fizika:simbol µ, snovna konstanta, ki označuje vedenje snovi v magnetnem polju; izraža razmerje med gostoto magnetnega polja v snovi in vakuumu. Druga opredelitev vpelje absolutno permeabilnost (indukcijska konstanta), s simbolom µ0 in vrednostjo µ0 = 1,25664 · 10–6 henry/meter (oznaka H/m), ki velja za vakuum. Relativna permeabilnost izraža permeabilnost snovi glede na permeabilnost vakuuma. Pri vakuumu je permeabilnost 1, pri diamagnetnih snoveh je nekoliko manjša od 1, pri paramagnetnih nekoliko večja od 1, pri feromagnetnih snoveh pa je odvisna od poljske jakosti (histereza) in lahko znaša do 10.000 H/m.