žuželke (Hexapoda; Insecta), mrgolazen, šestonoge, razred členonožcev, več kot 1,500.000 znanih vrst, tj. dobre tri četrtine vseh znanih živalskih vrst. Najdaljša žuželka je 33 cm dolg paličnjak (Pharnacia serratipes), najbolj zajetna pa goljat s tropske Afrike, 10 cm dolg, 4 cm debel, do 30 g težak. Najmanjši žuželki sta pritlikavi najezdnik (Alaptus magnanimus), dolg le 0,2 mm, in hrošč Nanosella fungi, dolg samo 0,25 mm. Žuželke imajo zelo zapleteno grajeno telo; večina ima krila.
Zgradba Žuželke so dvobočno somerne; zunanje ogrodje je iz hitina. Telo je neenakomerno členjeno, iz treh (večinoma izrazitih) delov: glava (caput), oprsje (thorax), zadek (abdomen). Na glavi par tipalk, par sestavljenih oči, pogosto še pikčasta očesa (oceli) in trije pari obustnih okončin; ti so prilagojeni načinu prehranjevanja posamezne žuželke: grizalo (hrošči), sesalo (metulji), bodalo s sesalom (muhe), lizalo s sesalom (čebele). Na oprsju trije pari nog in (največkrat) dva para kril. Zadek brez okončin, vendar s priveski, kot je npr. leglica. Čutila dobro razvita: vonj (tipalke), okus (obustni deli, noge), vid (tudi razpoznavanje barv), sluh (noge, zadek). Socialno življenje pri mravljah, čebelah, pravih osah, termitih. Dihajo z vzdušnicami.
Razvoj Žuželke so enospolne (moškega ali ženskega spola). Oploditev je notranja. Večinoma ležejo jajčeca, nekatere so živorodne ali pa je razvoj partenogeneza. Iz jajčeca se izleže ličinka (gosenica, pagosenica, ogrc, črv); preobrazi se (metamorfoza) v odraslo žuželko (imago). Žuželke z mirujočim stadijem (buba) med ličinko in odraslo žuželko imajo popolno preobrazbo (holometabola): ličinka je popolnoma drugačna kot odrasla žival. Žuželke z nepopolno preobrazbo (hemimetabola) nimajo stadija bube, ličinke so podobne odraslim živalim. Številne žuželke skrbijo za svoj zarod.
Okolje, razširjenost Žuželke naseljujejo najrazličnejša življenjska območja, tudi puščave in ledenike, izjema so le globoki oceani. Žuželke so predvsem kopenske živali; samo nekaj vrst je v morju. Najštevilnejše, raznolike in pisane so v tropih. Najstarejše okamnine žuželk izvirajo iz karbona (sorodniki kačjih pastirjev z razponom kril 75 cm).
Pomen za človeka Številne vrste so škodljivci na poljih in v gozdovih, če se pojavijo v velikem številu. Bolezni prenašajo pikajoče muhe, bolhe in uši. Po drugi strani pa so številne žuželke koristni opraševalci rastlin. Že iz antičnih časov sta znani domača čebela, sviloprejka idr.
Dostopnost