Teoderik, kralja Gotov:1. Teoderik Veliki, kralj Vzhodnih Gotov (471–526), *ok. 454 v Panoniji, †30.8.526 Ravena; sin Amalca Tiudimera, 461–471 talec v Bizancu; 471 kralj Vzhodnih Gotov v Panoniji; na pobudo cesarja Zenona 488 pohod proti Odoakerju; večkrat ga je premagal in ga po zasedbi Ravene 493 umoril. Država, ki jo je v Italiji ustanovil Teoderik, je temeljila na ločitvi med arijanskimi Vzhodnimi Goti in katoliškimi Rimljani (prepoved mešanih zakonov): Goti so prevzeli vojaško obrambo in s tem Italiji zagotovili 30 let miru; Rimljani so se ukvarjali z deželno upravo. Kot kralj pod cesarsko oblastjo, Bizanc ga je priznal 497, je Teoderik skušal utrditi svoj položaj s sistemom povezav z Vandali, Zahodnimi Goti, Burgundi, Franki in Turingijci. Takšen poskus ni uspel pri Klodvigu I.; njegovi osvajalni politiki se je Teoderik uprl s priključitvijo zahodnogotske Provanse (507/508) Italiji. Grobnica v Raveni.
Dostopnost