1. vojno pravo, v širšem pomenu skupek vseh pravnih norm, ki veljajo med začetkom in koncem vojne.
Sorodna gesla: vojaška uprava | vojaško pravo2. vojno pravo, sistem v mednarodnem pravu, ki ureja odnose med državami kot subjekti mednarodnega prava med oboroženim spopadom. Določa pravice in dolžnosti strani v spopadu ter njihove pravice in dolžnosti glede na nevtralne države. Cilj vojnega prava je omejitev surovosti in nepotrebne vojne krutosti ter njenih posledic, izboljšanje razmer ranjencev, bolnikov, brodolomcev in civilnega prebivalstva, zaščita kulturnih spomenikov itd. S pravili omejuje tudi sredstva in načine vojskovanja, določa objekte, ki ne smejo biti napadeni, orožja in strelivo, ki ne sme biti uporabljeno itd. O tem so se dogovorili na različnih mednarodnih konferencah: pariška deklaracija o pomorskem pravu (1856), haaški pravilnik o vojskovanju na kopnem (1899, 1907), ženevski protokol o prepovedi kemičnih in bakterioloških sredstev (1925), ženevski sporazum o Rdečem križu (1949) idr.
Sorodna gesla: evokacija | ženevski sporazum o Rdečem križu3. vojno pravo, državni, zlasti pravni in gospodarski predpisi, ki zagotavljajo potrebne zmogljivosti med vojno in zmanjšujejo posledice te (zakonodaja v izrednem stanju).
Dostopnost