poklicno in strokovno izobraževanje, vse oblike šolanja (šola) in praktičnega izobraževanja v podjetjih, ki po svoji vsebinski usmerjenosti omogočajo pridobitev poklica oz. strokovne izobrazbe na stopnji srednje, višje ali visoke šole. Poklicno izobraževanje v ožjem pomenu obsega nižje in srednje poklicne šole ter izobraževanje mojstrov, delovodij in poslovodij. Ta šolska ureditev je izraz zgodovinske tradicije poklicnega izobraževanja, ki je temeljila na tristopenjski shemi vajenec, pomočnik, mojster. Strokovno izobraževanje pa sestavljajo tehnične in druge srednje strokovne šole ter višje in visoke strokovne šole. Po mednarodno primerljivih kvalifikacijah omogočata sodobno poklicno in strokovno šolstvo pridobiti izobrazbo v celotni vertikali, tj. od najenostavnejših do najzahtevnejših poklicev na petih kvalifikacijskih stopnjah. Glede na slovensko ureditev poklicnega in strokovnega izobraževanja uvrščamo tri kvalifikacijske stopnje na raven srednjega, eno na raven višjega in eno na raven visokega šolstva; ravni poklicnega in strokovnega šolstva oblikujejo praviloma tele izobrazbene stopnje: a) nižja poklicna izobrazba: izobraževanje po skrajšanih programih srednjega usmerjenega izobraževanja oz. po zakonu iz 1996 nižja srednja šola; za vstop v te šole se zahteva izpolnjena osnovnošolska obveznost, ne pa tudi dokončana osnovna šola; šolanje traja do dveh let (za dijake, ki niso končali osnovne šole, pa lahko do treh let); b) srednja poklicna izobrazba: izobraževanje po programih srednjega (usmerjenega) izobraževanja oz. po zakonu iz 1996 izobraževanje v srednji poklicni šoli; omogoča pridobiti izobrazbo za poklice širokih profilov, ki ustrezajo zahtevam kvalificiranega dela; za vstop v to izobraževanje se zahteva uspešno končana osnovna šola; izobraževanje traja pri nas najdlje štiri leta, vendar so praktično vsi izobraževalni programi pripravljeni za triletno šolanje (drugod za posamezne poklice tudi 3, 5 ali 4 leta); izvaja se v dveh oblikah: dualni sistem pouka, kar pomeni delno (teoretični pouk) v šoli, delno (praktično izobraževanje) v podjetju oz. obratovalnici, ali šolska organizacija pouka, ko se izobraževanje izvaja samo v šoli (tam potekata v posebej za to opremljenih delavnicah tudi praktični pouk in praktično izobraževanje), le delovno ali počitniško prakso opravljajo učenci v podjetjih ali obratovalnicah. V poklicnih šolah z dualnim sistemom pouka so v nekaterih državah (npr. Danska, Nemčija, Avstrija, Belgija) začeli za nekatere poklice razvijati modernejšo obliko prvega razreda poklicne šole (temeljni razred poklicnega izobraževanja), ko se pouk izvaja samo v šoli, ne pa še v podjetju ali obratovalnici; vsebina in cilji izobraževanja v tem razredu tudi še niso usmerjeni h konkretnemu poklicu; z vsem tem naj bi odložili prezgodnjo poklicno odločitev mladih vsaj za leto dni, s tem pa tudi premaknili sklepanje pogodb o izobraževanju s podjetjem ali obratovalnico na zrelejši čas in omogočili temeljitejšo poklicno informiranost; c) srednja strokovna izobrazba: izobraževanje po programih srednjega izobraževanja ter po nadaljevalnih programih srednjega izobraževanja, po zakonu iz 1996 omogočajo pridobiti to izobrazbeno stopnjo srednje tehnične in druge srednje strokovne šole, poklicni tečaj ter mojstrski ali drug ustrezni izpit; na tej stopnji se prepletata poklicno (izobraževanje v mojstrskih, delovodskih in poslovodskih šolah) in strokovno šolstvo (tehnične in druge strokovne šole); strokovno izobraževanje praviloma ni omejeno na pridobivanje posameznih poklicnih znanj, poudarek ni več na razvijanju praktičnih poklicnih spretnosti, ampak bolj na poglabljanju teoretičnih znanj in praviloma zaobjema širše strokovno področje. Do te izobrazbene ravni vodijo tako pri nas kot v svetu razl. poti: štiriletno izobraževanje po uspešno končani osnovni šoli (tehnične in druge strokovne šole, poklicne, tehnične in strokovne gimnazije ipd.); dveletno izobraževanje po končani srednji poklicni šoli (tj. poklicno-tehnično izobraževanje, ki skupaj s srednjim poklicnim izobraževanjem oblikuje t. i. sistem 3 + 2); enoletno (v Avstriji in nekaterih drugih državah tudi dveletno) izobraževanje gimnazijskih abiturientov v poklicnih tečajih, poklicnih šolah idr. sodobnejših oblikah poklicnega izobraževanja (npr. Kolleg v Avstriji) ter do dveletno izobraževanje mojstrov, poslovodij in delovodij, ki je mogoče po končani srednji poklicni šoli in večletni delovni praksi. Večina teh oblik izobraževanja, razen mojstrskega, delovodskega in poslovodskega, pomeni hkrati tudi pripravo za nadaljevanje študija na višjih strokovnih in visokih strokovnih šolah, marsikje po svetu pa z nekaterimi dodatnimi izpiti tudi na univerzo, zato se nekaterih teh šol oprijema ime šole z dvojno kvalifikacijo (ker pripravljajo na maturo in dajejo poklicno izobrazbo); č) višja strokovna izobrazba: praviloma izobraževanje poklicev za organizacijo, nadzor in pripravo dela; ponekod je razvita kot zunajuniverzitetno izobraževanje (poklicne akademije v posameznih nemških deželah, tehniki z državnim izpitom oz. višji tehniki, BTS – bré de technicien supérieur, diploma višjega tehnika v Franciji), ponekod pa je formalno organizirano znotraj univerze (v Franciji DUT – diplôme universitaire de technologie, univerzitetna diploma iz tehnologije, poklicne akademije v Baden-Württembergu), s tem da ne daje višjih akademskih naslovov. Slovenski zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju iz 1996 omogoča razvoj višjega strokovnega šolstva zunaj univerze; d) visoka strokovna izobrazba: različne oblike visokošolskega študija, ki so bodisi akademsko (univerzitetno izobraževanje) bodisi izrazito praktično usmerjene (visoko strokovno izobraževanje); šolanje zagotavlja visoko strokovno-teoretična znanja in njihovo praktično uporabo; visoke strokovne programe praviloma skupaj izvajajo visoke strokovne šole in podjetja, zato se študent tudi do polovice svojega študijskega časa vključuje v konkretne projekte podjetij; tej ureditvi sledi v Sloveniji zakon o visokem šolstvu (1993), ki deli visokošolski študij na univerzitetni (poudarek na študiju in razvoju znanosti) in visoko strokovni študij (poudarek na uporabi znanosti pri reševanju praktičnih problemov). Sestavni del poklicnega in strokovnega izobraževanja sta tudi usposabljanje in izpopolnjevanje; izvajata se v nekaterih standardnih oblikah, kot so dokvalifikacija, specializacija, prekvalifikacija.
Dostopnost