Karađorđević, srbska knežja oz. kraljeva rodbina, ustanovitelj Đorđe Petrović, *14.11.1768 ? Viševac, †25.7.1817 Radovanje (umorjen); od 1804 voditelj srbskega osvobodilnega boja proti Turkom, ta mu je prinesel vzdevek Karađorđe (Črni Jurij). Dinastija Karađorđevićev je vladala (menjaje z Obrenovići) sprva kot knežja dinastija v okviru turškega cesarstva (1804–17, 1842–58), kot suvereni srbski kralji 1903–18, jugoslovanski kralji 1918–45. Peter I. Karađorđević je 1903 prevzel srbski kraljevi prestol, 1914 pod pritiskom prenesel oblast na sina regenta Aleksandra I. Karađorđevića; ta je 1.12.1918 izpeljal formalno združitev jugoslovanskih narodov v kraljevino SHS, 1921 postal kralj, umrl 9.10.1934 kot žrtev atentata v Marseillu. Aleksandrov bratranec Pavel Karađorđević je bil kraljev namestnik do državnega udara (27.3.1941); takrat je zasedel prestol Aleksandrov mladoletni sin Peter II.; ob napadu sil osi na Jugoslavijo se je z vlado umaknil v Kairo, nato v London. Oblast je tudi formalno izgubil 29.11.1945, ko je Jugoslavija postala republika. Ob razpadu SFR Jugoslavije (1991/92) so se nekateri člani dinastije Karađorđevićev spet začeli pojavljati v Srbiji.

Sorodna gesla: Aleksander I. Karađorđević | Jugoslavija | Obrenović | Obrenović, Miloš | Pašić, Nikola | Pavel Karađorđević | Peter I. Karađorđević | srbska vstaja | vidovdanska ustava


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek