slikovni ojačevalnik, elektronska naprava, ki omogoča gledanje pri zelo slabi svetlobi (npr. ob svetlobi zvezd). Objektiv preslika optično sliko na fotokatodo ojačevalne elektronke. Foton vpadne svetlobe iz fotokatode zbije elektron, tega pa pospeši visoka napetost na anodi. Pospešeni elektron trči v plast svetleče snovi na slikovnem zaslonu (ali na slikovnosnemalni elektronki). Število fotonov, ki pri tem izhaja, je precej večje od števila vpadlih fotonov. Opazovalec vidi sliko, ki je veliko močnejša kot slika, kakršno bi videl s prostim očesom. Uporablja se v vojski in policiji, za varnostne sisteme ter boljšo vidnost pri vožnji v temi.

Sorodna gesla: ojačevalnik | slikovnosnemalna elektronka | svetleče snovi


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek