Malta (uradno ime Repubblika ta'Malta [malteško], Republic of Malta [angleško], Republika Malta), majhna otoška država v Sredozemskem morju, j. od Sicilije, obsega otoke Malta (246 km2), Gozo (67 km2) in Comino.

časovni pas srednjeevropski čas, poletni čas
površina 316 km2, razdalja SZ–JV 45 km
prebivalstvo 393.000, 1249 preb./km2, letna rast 0,7 %, življenjska doba 78 let
glavno mesto Valletta, 7199 preb., na sv. obali glavnega otoka
upravna razdelitev 6 okrožij s 60 občinami
članstvo v organizacijah OZN (od 1964), Britanska skupnost narodov, Svet Evrope, OVSE, EU (od 2004)
uradni jezik malteški in angleški
denarna enota lira/funt (oznaka MTL)


Naravne razmere
Malteški otoki so ostanek apneniške plošče, ki je bila nekdaj celinski most med Evropo in Afriko. Apneniška visoka planota se vzpenja od SV proti JZ, kjer doseže 253 m in se končuje s strmimi, težko dostopnimi klifnimi obalami, medtem ko je obala na S in V nizka, s številnimi zalivi in tudi naravnimi pristanišči. Zaradi zakraselega, prepustnega apnenca ni površinskih vodnih tokov. Podnebje je sredozemsko z značilnimi vročimi, suhimi poletji (povprečna temperatura 23 °C) in milimi, vlažnimi zimami (14 °C, 580 mm padavin); za pokrajino so značilni kraški pojavi in grmičaste resave.

Prebivalstvo
Današnji prebivalci so mešanica Normanov, Arabcev, Italijanov in drugih ljudstev, ki so živela ob Sredozemskem morju. Malta je izredno gosto poseljena, predvsem na SV glavnega otoka. Maltežani so skoraj v celoti rimskokatoliške vere, šolski sistem je zasnovan po britanskem zgledu; poleg različnih tehniških inštitutov tudi univerza.

Državna ureditev
Malta je z ustavo iz 1974 neodvisna parlamentarna republika, članica britanske skupnosti narodov. Predsednika države voli parlament za petletni mandat, njegova izključna naloga je zastopati državo. Parlament, ki ima zakonodajno oblast, sestavlja 65 izvoljenih poslancev za mandatno obdobje petih let. Pravni sistem se je izoblikoval po francoskem, angleškem in italijanskem zgledu.

Gospodarstvo
V kmetijstvu pridelovanje pšenice, ječmena, krompirja, zelenjave, vinogradništvo, citrusi. Kmetijske izdelke deloma tudi izvažajo. Ozko grlo v kmetijski proizvodnji je pomanjkanje vode.
Za bruto proizvod so pomembnejši od kmetijstva ladjedelništvo, živilska, tekstilna industrija, čedalje večji pomen ima turizem. Uvažajo predvsem stroje, vozila in živila; izvažajo električne naprave in oblačila.
Cestno omrežje je dobro razvito. Največje pristanišče je Grand Harbour v Valletti, novo pristanišče gradijo v Marsaxlokku. Letališče je v Luqi.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 3,6 mlr. USD, 9260 USD na prebivalca
delež po panogah (1999) kmetijstvo 2 %, industrija 26 %, storitvene dejavnosti 72 %
uvoz (2000) 3,1 mlr. USD
izvoz (2000) 2,5 mlr. USD
zadolženost v tujini (1997) 130 mln. USD


Zgodovina
Malta je bila v mlajši kameni dobi središče megalitne kulture. Ok. 1000 pr. n. š. feničanska kolonija, v 4. st. pr. n. š. pod Kartažani in 218 pr. n. š. pod Rimljani. Ob množičnem preseljevanju ljudstev so Malto najprej zavzeli Vandali, pozneje Vzhodni Goti; 870 so jo zavzeli Arabci, od 1091 so vladali Normani. Karel V. je Malto 1530 predal ivanovcem, malteškemu viteškemu redu; 1798 jo je zavzel Napoleon Bonaparte, 1800 pa Angleži, od 1814 kronska kolonija. 1964 je postala neodvisna članica britanske skupnosti narodov, 1974 parlamentarna republika. Laburistična vlada pod ministrskim predsednikom Domom Mintoffom (1971–84) si je ob podpori Libije prizadevala za nevtralno usmeritev. Ministrski predsednik Edward Fenech Adami (1987–94) je poskušal vzpostaviti tesnejše odnose z ZDA in zahodnoevropskimi državami. 1990 je Malta zaprosila za sprejem v EU; potrebne pa so gospodarske reforme, ki bodo Malto približale standardom EU. Od 1994 je predsednik države Ugo Mifsud Bonnici. Na volitvah 1996 je zmagala Laburistična stranka. Dotedanjega predsednika vlade (predsednika Nacionalistične stranke) Edwarda (Eddieja) Fenech-Adamija (na položaju od 1987) je zamenjal predsednik laburistov Alfred Sant, Adami pa je ponovno prevzel premierski položaj po volitvah 2000; marca 2004 so ga izvolili za predsednika. Premier je takrat postal Lawrence Gonzi. Malta je 2003 na referendumu s tesno večino potrdila vstop v Evropsko unijo in 1.5.2004 postala nova članica.

Sorodna gesla: Gozo | ivanovci | malteški jezik | Maltežani | Sicilija | Valletta


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek