azimutna projekcija (horizontna projekcija), najstarejša in najbolj raznolika skupina kartografskih projekcij na ravnino. V normalnem položaju se ravnina dotika geografskega tečaja, pri transverzalnem pa točke na ekvatorju; na dotikališču ostane azimut nepopačen, zato ime azimutna projekcija. V pravi azimutni projekciji v normalnem položaju so poldnevniki razporejeni v obliki žarkov, ki izhajajo iz tečaja, vzporedniki pa so koncentrični krogi. Razdalja med vzporedniki določa značilnosti in deformacijo azimutne projekcije. Prava azimutna projekcija je najprimernejša za prikazovanje okroglih območij oz. polobel. Najbolj znane prave azimutne projekcije so v razdaljah in površinah točna Lambertova azimutna projekcija, gnomonska azimutna projekcija (centralna projekcija), v kotih točna azimutna projekcija (stereografska projekcija) in ortografska azimutna projekcija (paralelna projekcija). Neprave azimutne projekcije so globusne projekcije, npr. v razdaljah točna azimutna projekcija D. Aitoffa in v površinah točna azimutna projekcija E. von Hammerja. Pogosto se uporabljata tudi transverzalna in poševna azimutna projekcija.
Dostopnost