Bitinija (Bithynia [bitínija]), antična pokrajina na SZ Male Azije, meji na Črno morje, Bospor in Marmarsko morje, približno ustreza današnji turški provinci Kocaeli. Zaradi svoje pomembne lege na prehodu v Evropo vedno sporno območje, njene obale zasedene z več grškimi kolonijami. Bitinijo je sprva naseljevalo pleme Bitinijcev (sorodni Tračanom). Ok. 550 pr. n. š. je s Krezom pripadla Lidiji, 546 s Kirom II. Velikim Perziji. Domači vladarji, ki so se prej že v veliki meri otresli perzijske oblasti, so se uveljavili zoper Aleksandra Velikega in diadohe. V 3. st. so začeli z gospodarskim in prometnim odpiranjem svoje gozdnate dežele in z zidavo mest sprožili helenizacijo države; od druge polovice 2. st. pr. n. š. pod vse večjim rimskim vplivom. Nikomed IV. (†74 pr. n. š.) je svojo državo zapustil Rimljanom; Pompej jo je uredil kot (dvojno) provinco Bitinijo in Pont. Že v začetku 2. st. n. š. (Plinij mlajši) številne krščanske skupnosti (Nikaja). Ob delitvi rimskega cesarstva je Bitinija pripadla Bizancu; 1298 pod Turki.
Dostopnost