vzporedni trizvok, trizvok, katerega osnovni ton leži terco niže od trizvoka na osnovnem tonu, npr. c–e–g in a–c–e; vzporedni trizvok durovega trizvoka je vselej molov trizvok in obratno; posebej pomemben kot tonični vzporedni trizvok (vzporedni molovski način).

Sorodna gesla: trizvok


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek