Sahalin [sahalín], japonsko Karafuto, podolgovat otok na ruskem Daljnem vzhodu, med Ohotskim in Japonskim morjem, od celine je ločen s Tatarskim prelivom, 87.100 km2, 700.000 preb. (Rusi, Giljaki, Ainujci), glavno mesto Južno-Sahalinsk. Večinoma gorato območje, najvišja gora Lopatina (1609 m), obsežni gozdovi (listavci, iglavci, na S macesen); surovo, mrzlo podnebje s pogosto meglo; pomembna nahajališča nafte in zemeljskega plina (naftovod iz Ohe čez Tatarski preliv do Habarovska), gojenje in lov kožuharjev, ribolov, na J nekaj poljedelstva, v mestih lesna, celulozna, papirna industrija, predelava rib.
Zgodovina: 1643 ga je odkril Holandec de Vries, 1875 prišel pod Rusijo, j. del 1905–45 pod Japonsko; danes skupaj s Kurilskimi otoki sestavlja upravno območje v Ruski federaciji.
Dostopnost