navadni klop (Ixodes ricinus), zajedavec iz reda pršic; ličinke živijo kot krvosesi na kuščarjih, kačah in pticah; 2–4 mm velike samice zajedajo razl. sesalce, tudi človeka, samci se ne prehranjujejo. Slepa samica najde svojega gostitelja z vohalnim organom, ki ga ima na koncu prvega para nog, in s slušnimi laski, ki zaznajo najrahlejše zračne tresljaje (Hallerschev organ); na gostitelja padejo z listja in se mu zavrtajo v kožo; zaradi posesane krvi lahko zadek nabrekne do velikosti grahovega zrna. Že pritrjenega navadnega klopa nikoli ne smemo potegniti iz kože na silo, namazati ga je treba z oljem, potem sam odpade. Klopi so nevarni, ker prenašajo razl. bolezni: meningitis, lymska borelioza, hematurija (krvomoča) pri govedu.
Dostopnost