odčitavanje,
1. splošno: ugotavljanje vrednosti količine z branjem z merilnega instrumenta, grafikona ali tabele.
2. elektrotehnika: branje zapisane informacije z nosilca podatkov. Pri magnetnem odčitavanju se pod bralno glavo z enakomerno hitrostjo giblje magnetni trak ali magnetna plošča, ki ima na površini plast različno usmerjenih mikroskopskih magnetnih domen. Zaradi gibanja teh se v glavi inducira električna napetost, ki je v skladu z zapisanim signalom. Električno odčitavanje se uporablja pri snemalnih kamerah (slikovnosnemalna elektronka). Ozek elektronski curek otipava površino ravne plošče, na katero prek sistema leč pada slika. Plošča se na različno osvetljenih mestih različno močno nabije, naboj pa nato zazna elektronski curek. Pri optičnem odčitavanju po površini z zapisom potuje ozek snop (vidne, IR- ali UV-) svetlobe in se na razl. mestih različno močno odbija. Odbito svetlobo prestreže za svetlobo občutljiv element in jo spremeni v električni signal. Uporablja se za branje črtnih kod, standardiziranih pisav, perforiranih trakov in laserskih plošč (digitalna tehnika).

Sorodna gesla: digitalna tehnika | slikovnosnemalna elektronka


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek