imunost [latinsko], obramba, specifična neobčutljivost za okužbe, pridobljena s prebolelo infekcijsko boleznijo ali umetno s cepljenjem. Protiinfekcijska imunost je imunost proti povzročiteljem bolezni, protitoksična imunost je imunost proti strupom (antitoksini). Imunost temelji na treh sistemih: 1. obramba s protitelesi (humoralna imunost), 2. komplementni sistem, 3. celična imunost prek razl. limfocitov T. Novorojenček je v prvih tednih življenja zaščiten s protitelesi, ki jih dobi od matere. Ta v nekaj mesecih izginejo in šele obrambne snovi (retikuloendotelijski sistem), ki jih tvori sam organizem, omogočajo trajno imunost. Imunost po preboleli bolezni lahko traja vse življenje (npr. pri ošpicah in oslovskem kašlju) ali pa le nekaj tednov ali mesecev (npr. pri prehladu). Pogosto nastane imunost tudi brez značilnih bolezenskih znakov pri t. i. subklinični okužbi (tiha imunost), npr. pri tuberkulozi, otroški paralizi. Prirojena, nespecifična imunost: odpornost.
Dostopnost