merilo,
1. tehnika: merilno orodje za primerjanje in merjenje dimenzij teles (npr. obdelovancev), navadno iz jekla. Pri zevnem merilu potisnejo obdelovanec med par čeljusti z določeno medsebojno razdaljo (mero). V industriji ga pogosto uporabljajo za hitro preverjanje velikosti obdelovancev. Na enem orodju sta dva para čeljusti: prvi ima predpisano mero (dobra stran), drugi pa ima mejno mero za izmet (slaba stran). Za merjenje ozkih špranj uporabljajo merilne kladice ali merilne lističe, tj. skupek razl. debelih pločevinastih ploščic. Premer izvrtin merijo z merilnim trnom (stožčasti kaliber). Z navojnim merilom ugotovijo, če je merjeni navoj enak navoju na merilu. Žično merilo je merilna plošča za merjenje debeline žice. Pomično merilo ima prestavljive merilne čeljusti, milimetrsko skalo in nonij za odčitavanje desetink milimetra. Še bolj natančen je mikrometer.

Sorodna gesla: členasto merilo | konusno merilo | kotno merilo | mejno merilo | merilna ura | merilnik debeline | merilnik nivoja | merilnik pare | merilnik raztezka | merilni listič | merska kladica | mikrometer | mikrometrski vijak | mikrotipalo | navojno merilo | nazivna mera | nitni mikrometer | nonij | pločevinsko merilo | pomično merilo | prizmatično ravnilo | raztezni merilni trak | stožčasti kaliber | špijon | števec | številčnica | tipalno šestilo | ujemno merilo | vbodno merilo | zunanja mera
2. kartografija: merilo karte, razmerje, v katerem so razdalje na karti pomanjšane glede na iste razdalje v naravi; npr. v merilu 1 : 100.000 ustreza 1 cm na karti 100.000 cm (1 km) v naravi. Merilo topografskih znakov: razmerje, v katerem so znaki na tematskih kartah pomanjšani glede na velikost in številčnost predmetov v naravi.

Sorodna gesla: karta | model | relief | tematska karta


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek