polprevodniki, snovi, ki so zaradi svoje kristalne strukture (polprevodniški kristal) pravzaprav neprevodne, zaradi majhnih primesi nečistoč pa postanejo električno prevodne. Njihova električna upornost se lahko z dodajanjem (dopiranjem) najmanjših količin drugih elementov (približno en tuj atom na milijon atomov določenega materiala) zmanjša na upornost kovin. Če (najpogosteje) štirivalentnemu osnovnemu materialu (npr. germaniju) dodamo petvalentni element (kot donor), ta odda elektrone, ti pa lahko potujejo v električnem polju in s tem predstavljajo tok; tedaj govorimo o n-prevodnikih; trivalentni element kot akceptor prevzema elektrone osnovnega materiala; pri tem nastala manjkajoča elektronska mesta (vrzeli) se obnašajo kot pozitivni elektroni (defektni elektroni); govorimo o p-prevodnikih (polprevodniška komponenta). Pomembni polprevodniki so silicij, selen, germanij.
Dostopnost