terca [latinsko], 1. glasba:interval med osnovnim tonom in tretjo diatonično stopnjo (diatonika); razlikujemo veliko (npr. c–e), malo (c–es), zmanjšano (cis–es) in zvečano terco (c–eis). V klasični harmoniji terca določa tonski spol (velika terca: dur, mala terca: mol). Največjega pomena je mala terca v bluesu.