poljedelstvo (agrikultura), gojitev in pridobivanje kulturnih rastlin v kmetijstvu.

Zgodovina
Kultiviranju divjih žitaric (enozrnice, dvozrnice, ječmen, pozneje tudi oves, rž) in udomačitvi divjih živali v poznem 7.–6. tl. pr. n. š. so sledili pridelovanje hrane in stalna naselitev (neolitik); na Bližnjem vzhodu so nastale mestu podobne naselbine (npr. Jeriho). Z iransko-anatolske planote sta se širila poljedelstvo in živinoreja v Mezopotamijo, Sirijo, Palestino, od tam od 5. tl. v Sredozemlje (keramika kardium) in prek Balkana (Sesklo, Starčevo) v srednjo Evropo (trakasta lončenina), v 3. tl. v s. Nemčijo in j. Skandinavijo (kultura lijakastih čaš); ni jasno, ali je šlo za prenos idej ali za preseljevanje ljudi. Oralo kot poljedelsko orodje in orne parcele so znani v srednji in severni Evropi od poznega 3. tl., oblike polj od sredine 2. tl. (keltska polja, polje, razdeljeno na grude).

Sorodna gesla: agrarna pokrajina | agrikultura | Jeriho | kardium | kultura lijakastih čaš | neolitik | požigalništvo | trakasta lončenina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek