linearna pisava A in B, pisava, ki so jo sprva sestavljala slikovna znamenja, a so se razvila v znamenja, sestavljena iz črt; slikovni značaj pri tem večinoma pozabljen. Linear A in B sta zlogovni pisavi kretsko-mikenske kulture v 2. tl. pr. n. š., odkrili so ju na glinastih tablicah, predvsem v Knososu in v mestu Hagia Triada (Kreta), v Mikenah in Pilosu. Tablice so se spekle v požaru, se strdile in tako ohranile. Linear A (18.–15. st. pr. n. š.) za minojski jezik še ni razvozlan; linear B (15.–12. st. pr. n. š.) sta 1952 razvozlala angleška raziskovalca Michael Ventris in John Chadwick in odkrila, da gre za grščino. Čeprav gre skoraj izključno za upravne zapise z gospodarskega področja, prinašajo besedila v linearju B tudi podatke o družbenem in v omejenem obsegu tudi o političnem dogajanju. Znanje te pisave se je z zatonom kretsko-mikenske kulture izgubilo, vendar je na Kipru (Ciper) preživela ena od linearnih pisav, podobna linearju A, njeno uporabo lahko dokažemo od sredine 16. st. pr. n. š. Iz nje se je razvila kiprska zlogovna pisava, znana iz zgodovinskega obdobja, ki je za eteokiprski jezik (domorodski kiprski jezik) ostala v rabi do 4. st., za grščino pa poleg grškega alfabeta do konca 3. st. pr. n. š.
Dostopnost