1. Wagner [vágner], Richard, nemški skladatelj, *22.5.1813 Leipzig, †13.2.1883 Benetke; operni kapelnik v Würzburgu, Magdeburgu, Kaliningradu in Rigi; 1839 zelo zadolžen iz Rige (prek Londona) pobegnil v Pariz; nekaj let se je s težavo prebijal; po uspešni uprizoritvi opere Rienzi (1842) povabljen v Dresden; 1843–48 dvorni kapelnik v Dresdnu. 1848 sodeloval v majski revoluciji, ker so ga iskali s tiralico, pobegnil v Zürich; po delni amnestiji (1860) se je vrnil v Nemčijo; 1864 srečanje z Ludvikom II. Bavarskim in poziv, naj pride v München; 1870 poroka s Cosimo; 1869–72 prijateljevanje s F. Nietzschejem, 1872 selitev v Bayreuth in polaganje temeljev za zgradbo slavnostnih iger. – Wagner je kot skladatelj, dramatik, teoretik, dirigent in režiser uresničil romantično zamisel celostne umetnine, v kateri so vse gledališke umetnosti zlite v eno. Preobrazba opere v glasbeno dramo, ki se je začela v dresdenskih letih s Tanhäuserjem in Lohengrinom, se je uresničila v Tristanu in Izoldi: opero je do takrat sestavljal niz odlomkov (arija, duet, tercet, ansambel, zbor itd.), Wagner pa je dajal prednost prekomponirani, tj. nerazčlenjeni, z vodilnim motivom (lajtmotivom) ustvarjeni obliki recitirajočega petja; do takrat prevladujočo homofonijo je nadomestila večglasna obravnava glasbenih snovi; težišče glasbenega dogajanja je dosledno v orkestru. S kromatičnim in enharmoničnim vodenjem glasov je Wagner izkoristil tonaliteto do zadnjih možnosti; predhodnik nove glasbe. Danes je v njegovi hiši Wahnfried v Bayreuthu muzej (Wagnerjev arhiv).
Scenske stvaritve: Vile (Die Feen, 1833), Rienzi, poslednji tribun (Rienzi, der letzte der Tribunen, 1842), Večni mornar (Der fliegende Holländer, 1843), Tannhäuser in pevska tekma na Wartburgu (Tannhäuser und der Sängerkrieg auf Wartburg, 1845–61), Lohengrin (1850), Tristan in Izolda (Tristen und Isolde, 1865), Mojstri pevci nürnberški (Die Meistersinger von Nürnberg, 1868), Nibelunški prstan (Der Ring des Nibelungen) – scenska slavnostna igra v treh dneh in predvečeru: Rensko zlato (Rheingold, 1869), Valkira (Walküra, 1870), Siegfried (1876), Somrak bogov (Götterdämmerung, 1876), Parsifal (posvetitvena scenska slavnostna igra, 1882); orkestralne skladbe: uverture, simfonije (1832), Siegfriedova idila (1870).
Vokalne skladbe: mdr. sedem skladb h Goethejevemu Faustu (1832), oratorij (1843), Pet pesmi Mathilde Wesendonck za ženski glas (1857/58); klavirske skladbe.
Spisi: več libretov za lastna scenska dela; Umetniška stvaritev prihodnosti (Das Kunstwerk der Zukunft, 1849), Judovstvo v glasbi (Das Judentum in der Musik, 1850), Opera in drama (Oper und Drama, 1851), Glasba prihodnosti (Zukunftsmusik, 1860), O dirigiranju (Über das Dirigieren, 1869), Moje življenje (Mein Leben, 1911, 2 knjigi, prva popolna izdaja 1963) idr.
Sorodna gesla: Bülow, Hans Guido von | Chamberlain, Houston Stewart | Liszt, Franz von | Nietzsche, Friedrich3. Wagner, Siegfried, nemški skladatelj, sin C. in R. Wagnerja, *6.6.1869 Tribschen (pri Luzernu), †4.8.1930 Bayreuth; 1896 sodirigent in umetniški vodja Bayreuthskih slavnostnih iger (1906 celotno vodstvo); zborovske, orkestralne skladbe, 13 ljudskih pravljičnih oper, ki jim je sam napisal besedilo.4. Wagner, Winifred, rojena Williams, žena S. Wagnerja, *23.6.1897 Hastings, †4.3.1980 Überlingen; 1930–44 vodila Bayreuthske slavnostne igre; imela tesne zveze s Hitlerjem in bila odgovorna za ideološko povezanost slavnostnih iger z nacizmom; 1949 se je umaknila, nasledila sta jo sinova Wieland in Wolfgang.5. Wagner, Wieland, *5.1.1917 Bayreuth, †17.10.1966 München; od 1951 skupaj z bratom Wolfgangom vodja Bayreuthskih slavnostnih iger; pri inscenacijah se je povsem odrekel tradicionalnemu realizmu in ustvarjal simbolične uprizoritve skoraj brez dekorja; sprva so ta slog kritizirali, pozneje pa večkrat posnemali.6. Wagner, Wolfgang, *30.8.1919 Bayreuth; po smrti brata Wielanda vodil Bayreuthske slavnostne igre sam.
Dostopnost