Pompeji (latinsko Pompeii [pompêji], italijansko Pompei [pompêj]), antično mesto v j. Italiji, ob vznožju Vezuva; območje je bilo pod grškim vplivom poseljeno v 6./5. st. pr. n. š., ok. 400 so ga osvojili oskijski Samniti; od 2. st. velik razcvet, 80 pr. n. š. ga je zasedel Sula in je postalo rimska kolonija, še pred propadom je bilo mesto zelo poškodovano v potresu, 79 n. š. ga je skupaj s Herkulaneumom in Stabijami zasul izbruh Vezuva. Prve najdbe in izkopavanja so se začeli ok. 1600 in 1748, sistematična izkopavanja pa od 1860, ko so odkrili dobro ohranjeno rimsko mestece (ok. 10.000 preb.) z grško zasnovo ter dobro razvito komunalno in gospodarsko ureditvijo. Vzhodno od antičnega mesta je novo mesto Pompeji (do 1929 Valle di Pompei), provinca Neapelj, 24.000 preb.; sedež škofije, romarska cerkev Santa Maria del Rosario.

Sorodna gesla: enkavstika | Herkulaneum | Neapelj | Stabije | Sula | Vezuv | zlatarstvo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek