Hofmannsthal [hófmanstal], Hugo von, psevdonim Loris in Theophil Morren, avstrijski pesnik, pisatelj, dramatik, *1.2.1874 Dunaj, †15.7.1929 Rodaun; sodil v krog Mladega Dunaja; na začetku oblikovno dovršene nežne, otožne Pesmi (Gedichte, 1903) in lirske drame o vprašanjih lepote in smrti (Včeraj, Gestern, 1891, Bela pahljača, Der weiße Fächer, 1897, Ženska v oknu, Die Frau im Fenster, 1897, Tizianova smrt, Der Tod des Tizian, 1901). Po ustvarjalni krizi ok. 1900, o njej priča Pismo lorda Chandosa (Der Brief des Lord Chandos; sl. 1998), se je od simbolističnega esteticizma dekadence obrnil k etičnim temam in prenovi antične in zahodne dediščine, posebej v dramah (Majhno gledališče sveta, Das kleine Welttheater, 1903, Rešene Benetke, Das gerettete Venedig, 1905, Ojdip in Sfinga, Ödipus und die Sphinx, 1906, Alkest, Alkestis, 1911), veseloigrah (Kristinino potovanje domov, Christinas Heimreise, 1910, Nepodkupljivi, Der Unbestechliche, 1923) in libretih za opere R. Straussa (Kavalir z rožo, Der Rosenkavalier, 1911, Ženska brez sence, Die Frau ohne Schatten, 1919, Arabella, 1933). Motivi in oblike poznega srednjega veka in baroka so določali drame in misterije Slehernik (Jedermann, 1911; sl. 1934, 1993), Salzburško veliko gledališče sveta (Das Salzburger große Welttheater, 1922), Stolp (Der Turm, 1925). Poleg mojstrskih pripovedi (mdr. Ženska brez sence, Die Frau ohne Schatten) in fragmenta razvojnega romana Andreas ali združeni (Andreas oder die Vereinigten, 1930) je hotel kot kulturni politik v govorih, esejih, antologijah in pismih prikazati evropsko kulturno dediščino kot »konservativno revolucijo«.
Dostopnost