triglif [grško, ‘trojna reža’], plošča z dvema navpičnima zarezama na sredi in polzarezami na stranskih robovih; nad arhitravom in pod geisonom dorskih templjev, praviloma v srednji osi stebrov in osi presledka med stebroma (razen na vogalih stavbe). Menjavala se je z metopami; ta dorski friz je bil imenovan triglifion.