čep, 1. gradbeništvo:vložek, v stene, strope in druge elemente vstavljeni del za sidranje pretežno na nateg obremenjenih priključnih elementov (z vijaki ali žeblji). Vrste čepov so: zagipsani leseni kosi lesa, kovinski in plastični vložki, vstavljeni v vrtine. Po načinu vgradnje ločimo: 1. razcepni čepi iz plastike ali kovine, ki se med privijanjem vijaka razširi in se s trenjem zasidra v zid; 2. gnetljivi čepi iz plastične mase, ki se nato strdi; 3. vezno sidro, železna palica z navojem, ki jo v vrtini zalijejo z malto; 4. čep na vzmet za pritrditev v votlino; 5. mrežasti čep, omot najlonske mrežice vstavijo v vrtino, z vbrizganjem hitrovezivega sredstva omot nabrekne; nastanejo čvrsta mesta za pritrjevanje, posebej v luknjičavem materialu.
Sorodna gesla: lastovičji rep | moznik | zatič2. tehnika:1) priprava za tesnjenje ali mašenje okroglih odprtin; npr. lesen zamašek za sode, glinasta obloga izliva livarske peči, kovinsko tesnilo za zapiranje lukenj hladilnega ali mazalnega sistema v motorjih ali gredeh. 2) trnasto oblikovan vezni element na koncu lesenega dela, ki prijema v ustrezni utor drugega dela (enojni, dvojni, strižni, listasti, prsni čep). 3) jeklen valj za gibljive zveze strojnih elementov (npr. ročice in gredi).
Dostopnost