• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Slovaška (Slovensko, uradno ime Slovenská republika, Slovaška republika), država v srednji Evropi, med Panonsko nižino in Karpati, meji na Češko, Poljsko, Ukrajino, Madžarsko in Avstrijo.

časovni pas srednjeevropski čas
površina 49.035 km2, S–J 180 km, V–Z 400 km
prebivalstvo 5,4 mln., 110 preb./km2, letna rast 0,1 %, življenjska doba 74 let
glavno mesto Bratislava, 430.000 preb., 130–180 m nad morjem, ob Donavi, na Z države
upravna razdelitev 8 okrajev in 79 okrožij
članstvo v organizacijah OZN (od 1993), Svet Evrope, OVSE, OECD, NATO, EU (od 2004)
uradni jezik slovaški
denarna enota krona (oznaka SKK)


Naravne razmere
Nižavje na JZ države pokrivajo puhlica in kvartarne rečne naplavine, ki jih je nanesla Donava s pritoki Váh, Nitra in Hron. Druga obsežna ravnina je na skrajnem V države, pokrivajo jo naplavine rek, ki se združijo v Bodrog (pritok Tise). Na prehodu iz panonskega sveta v sredogorske Karpate so terciarna gričevja. Srednji in severni del države obsegajo Zahodni Karpati, ki jih delimo na notranje in zunanje. Notranji so praviloma sredogorja (Malá Fatra, Vel'ká Fatra, Nizke Tatre, Slovaško rudogorje, Slovaški kras), visokogorske so le Visoke Tatre ob poljski meji. Zunanji del Zahodnih Karpatov zajema pogorja z. in s. od reke Váh (Mali Karpati, Beli Karpati, Javorníky) in sredogorje v. od Visokih Tater. Sredogorje na skrajnem SV države (Nízke Beskidy) spada že k Vzhodnim Karpatom, ki se nadaljujejo proti JV v Ukrajino.
Podnebje je celinsko. V panonskem delu države v okolici Bratislave je povprečna januarska temperatura do –2 °C. Nižinski del v. od Košic je hladnejši (januarja od –3 do –4 °C). V višjih delih in gorskih kotlinah se januarska temperatura spusti še nižje (–8 °C). Julijska temperatura je v obeh panonskih delih tudi več kot 20 °C, v hriboviti notranjosti pa je nekoliko nižja. Najmanj padavin je v panonskem delu jv. od Bratislave (500–600 mm). Količina padavin se od J proti S s prehajanjem v višji svet povečuje, vrhovi Nizkih Tater jih imajo 1200–1600 mm, vrhovi Visokih Tater pa več kot 1600 mm. Velika večina države je v porečju Donave, na JZ se reke izlivajo v Donavo neposredno, na JV pa najprej v Tiso. Samo majhen del na S v okolici Poprada je v porečju Visle. Nižinski del države večinoma ni gozdnat. Obrobno gričevje pokrivajo hrastovi gozdovi, ki proti S prehajajo v sredogorske bukove gozdove. Za višje dele sredogorskega sveta (Nizke Tatre, Vel'ká Fatra) so značilni smrekovi gozdovi, vrhovi Visokih Tater pa segajo že nad gozdno mejo. Najlepši deli gorskega sveta so zavarovani v narodnih parkih (Visoke Tatre, Nizke Tatre, Malá Fatra, Slovenský raj).

Prebivalstvo
Najgosteje poseljen je panonski del države, kjer sta tudi največji središči Bratislava in Košice. Gosto naseljeni so tudi območja v. od obeh mest in dolina reke Váh, najbolj redko pa hribovit osrednji del. Poleg večinskih Slovakov (86 %) so v Slovaški številne manjšine. Največ je Madžarov (10 %), ki živijo v celotnem j. delu države, jv. od Bratislave jih je več kot polovica vsega prebivalstva. Na skrajnem SV je nekaj Ukrajincev, ponekod na slovaškem podeželju pa so tudi Romi. V mestih živi več kot 75 % prebivalcev. 60 % prebivalcev je katoličanov, 7 % protestantov, 10 % ateistov; nekaj je tudi pripadnikov husitske in grške pravoslavne Cerkve. Splošna šolska obveznost od 6. do 16. leta starosti; obvezna osnovna šola traja deset let. Od 1989 tudi zasebne srednje šole in t. i. business schools na visokošolskem nivoju. V Slovaški je več kot deset univerz. Najpomembnejša in najstarejša je Comeniusova univerza v Bratislavi (ustanovljena 1919).

Državna ureditev
Od 1969 se je še kot del Češkoslovaške imenovala Slovaška socialistična republika, od 1990 pa Slovaška republika, ki je 1993 postala samostojna država. Ustavo so sprejeli 1.1.1993. Parlament (narodni svet) ima 150 članov, volitve so vsaka štiri leta. Državnega predsednika voli parlament vsakih pet let.

Gospodarstvo
V nižinah na JZ in JV v toplem in suhem podnebju pridelujejo koruzo, pšenico, sladkorno peso in tobak, v obrobnem gričevju tudi vinsko trto in sadje. Na hribovitih območjih so razviti gozdarstvo, pašništvo in rudarstvo (železo, mangan, srebro, svinec, antimon), v dolini Morave so nahajališča nafte in rjavega premoga. Po 1945 so zelo spodbujali razvoj industrije, zlasti v Bratislavi in Košicah, kjer so s premogom iz Ostrave talili železovo rudo iz Sovjetske zveze. Košice so tako načrtno postale drugo najpomembnejše gospodarsko središče v državi. Prometno omrežje je razmeroma dobro razvito. Glavni tokovi železniškega tovornega prometa potekajo iz Ostrave na Moravskem proti Košicam. Slovaška ima dva kraka avtoceste. Eden vodi iz Bratislave proti Brnu na Moravskem in je pomemben predvsem za povezavo s sosednjo Češko. Drugi krak, ki vodi iz glavnega mesta proti SV, pa je pomembna notranja povezava. Mednarodno letališče je v Bratislavi. Turistično tradicijo imajo le Visoke Tatre na S države. V novejšem času se je turizem začel razvijati tudi drugje. Poleg glavnega mesta so turistično zanimivi slovaški kras s številnimi znanimi kraškimi jamami, Nizke Tatre in še nekatera območja. Slovaška izvaža polizdelke, proizvode strojne industrije in industrije transportnih sredstev, kemijske in živilske izdelke. Uvaža stroje, surovine in energijo. Njene najpomembnejše trgovinske partnerice so Češka, Nemčija, Rusija, Ukrajina, Španija in Avstrija.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 21,4 mlr. USD, 3970 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 4 %, industrija 32 %, storitvene dejavnosti 64 %
uvoz (2001, ocena) 14,4 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 12,5 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 7,8 mlr. USD


Zgodovina
Ok. 835 n. š. je bilo območje današnje Slovaške del velikomoravske države, po njenem razpadu konec 9. st. pod madžarsko oblastjo. 955–1300 v okviru poljske države, nato do konca prve svetovne vojne pod Madžari. Višja duhovščina in plemstvo sta se madžarizirala. Nekaj sprememb pod Sigismundom Luksemburškim in ob husitskih vojnah, ko je J. Žižka iz Trocnova zavzel večji del današnje Slovaške. Po bitki pri Mohácsu je j. del države osvojil turški vazal J. Zapolja, Habsburžani pa so dobili sz. del. Po odhodu Turkov so Slovake izkoriščali madžarski fevdalci. Madžarizacijski pritisk v drugi polovici 19. st. je okrepil narodno zavest Slovakov in potrebo po naslonitvi na Čehe. 30.5.1918 je bila v Pittsburghu v ZDA, s sporazumom med T. G. Masarykom in predstavniki Slovakov, Slovaški zagotovljena avtonomija znotraj Češkoslovaške. 16.10.1918 se je slovaški narodni svet opredelil za enotno državo, toda Slovaška narodna stranka, ki jo je vodil A. Hlinka, se je zavzemala za avtonomijo. S trianonsko pogodbo (4.6.1920) se je Slovaška mednarodnopravno ločila od Madžarske. Obljubljeno avtonomijo pa je dobila šele ob krizi v češkoslovaški državi (6.10.1938). 2.11.1938 so sile osi na prvem dunajskem sklepu o mejah Madžarski dodelile širok slovaški mejni pas, z večinskim madžarskem prebivalstvom. 14.3.1939 sta ob Hitlerjevi podpori J. Tiso in Durčanský razglasila neodvisno Slovaško, ta je 16.3. kot Slovaška republika morala sprejeti nemško zaščito. V drugi svetovni vojni se je Slovaška bojevala na nemški strani proti Poljski in ZSSR. Ko so 29.8.1944 vkorakale nemške enote kot obramba pred sovjetskimi partizanskimi operacijami, se je začel splošni upor. Vstajo so nemške enote zlomile konec oktobra, ko so zasedle Bansko Bystrico (27.10.1944). 1945 so državo zasedle ruske enote; maja 1945 se je Slovaška, ki jo je ZSSR vrnila v starem obsegu, izrekla za skupno državo s Češko. Po kratkem obdobju povojnega parlamentarizma je vso oblast v državi prevzela KP, ki je vladala po sovjetskem zgledu. Njeno povojno zgodovino so usmerjali iz enotnega državnega centra v Pragi (Češka). Demokratizacijske procese, ki so se začeli konec 80. let, je vodilo demokratično gibanje Javnost proti nasilju, ki ga lahko primerjamo s češkim Državljanskim forumom. Po padcu komunizma 1990 so se spet okrepila trenja med Slovaki in Čehi in 1.1.1993 je prišlo do prostovoljne in mirne razdružitve na češko in slovaško državo. Predsednik države je bil do marca 1998 M. Kováč (novo je sestavil Jozef Moravčik), ministrski predsednik pa od 1992 do marca 1994 in spet od decembra 1994 V. Mečiar. Mečiar je vodil avtokratsko politiko in pogajanja o pristopu Slovaške k EU so zastala. Referendum maja 1997, na katerem naj bi se ljudje odločali o neposredni izvolitvi predsednika države in o pristopu Slovaške k zvezi NATO, je v kaotičnih razmerah propadel. Oktobra 1998 je na volitvah zmagala koalicija petih strank pod vodstvom M. Dzurinde, podobna koalicija je zmagala tudi septembra 2002. Pogajanja z Evropsko unijo so bila obnovljena februarja 2000 (ko je bila Slovaška sprejeta v OECD); Slovaška je 29.3.2004 postala članica NATA, 1.5.2004 pa EU. Od maja 1999 do aprila 2004 je bil predsednik države Rudolf Schuster, ki ga je nasledil Ivan Gašparovič.

Umetnost: slovaška književnost.

Sorodna gesla: Bratislava | Češka | Češkoslovaška | Dzurinda, Mikuláš | Hlinka, Andrej | Kováč, Michal | Masaryk, Tomáš Garrigue | Mečiar, Vladimir | Mohács | Ostrava | Slovaki | Slovaška | slovaška književnost | slovaški jezik | srednja Evropa | Tiso, Jozef | Zapolja, János | Žižka iz Trocnova, Jan


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek