metalurgija prahov, skupina postopkov za izdelavo predmetov iz prašnatih ali zrnatih kovin in kovinskih oksidov z visokim tališčem. Oblikujejo in utrdijo jih s stiskanjem in segrevanjem (sintranje). Tako izdelujejo rezalna orodja (karbidne trdine), porozne ležajne blazinice, ki v prostoru med zrni vsebujejo mazivo (npr. grafit), kovinske predmete zapletenih oblik (npr. magnetne elemente elektromotorjev).

Sorodna gesla: karbidne trdine | sintranje | vlakenska metalurgija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek