tetanus [grško],
1. medicina: otrpni krč, huda infekcijska bolezen, ki jo povzročajo po Gramu pozitivni anerobni bacili Clostridium tetani. Spore klostridija živijo v zemlji, v telo vstopajo skozi rane, se razmnožijo in tvorijo toksin; ta deluje na živčne sinapse. Bolezenski znaki: 5–20 dni po okužbi utrujenost, neješčnost, tonični krči (tonus) mišičja (najprej na mišicah obraza, nato zatilja, hrbta in okončin), pri polni zavesti. Zaradi visoke temperature, tahikardije, tahipnoe in mišičnih krčev je potrebno intenzivno zdravljenje z umetnim dihanjem, pomirjevali, parenteralnim hranjenjem, mišičnimi relaksanti in antibiotiki. Tetanus je v svetu (nerazvite dežele) še vedno zelo razširjena smrtna bolezen, pri nas je zaradi aktivne in pasivne imunizacije (cepljenje) bolezen redka, večinoma se pojavlja pri starejših. Cepljenje proti tetanusu je del obveznega cepilnega programa, cepijo (diteper cepivo – davica, tetanus, oslovski kašelj) otroke v starosti 3, 6, 9 in 15–18 mesecev ter ponovno ob vstopu v šolo. Cepljenje je treba ponoviti vsakih deset let. Cepijo tudi osebe, ki so se ranile, če je od zadnjega cepljenja poteklo več kot deset let. Pri preprečevanju je pomembna tudi pravilna oskrba ran.

Sorodna gesla: cepljenje | intubacija | konji | nevrotoksini | sardonski | tahikardija | tahipnoa | toksini | tonus | trizem
2. fiziologija: najkrčevitejše stanje mišice, posledica sumacije posameznih trzljajev; pojavlja se pri velikih mišičnih obremenitvah.

Sorodna gesla: mišica | mišičje | sumacija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek