serafi (hebrejsko serafim), plameneča svetlobna bitja s kačjim telesom, s šestimi krili, z rokami in s človeškim glasom, ki, slaveč Jahveja, obdajajo njegov prestol; v videnju, v katerem je Izaija doživel poklicanje (Iz 6).

Sorodna gesla: Izaija | kerub


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek