bičarji (bičarski bratje, flagelanti), privrženci zanesenjaškega spokorniškega gibanja 13.–15. st., ki so meniško navado bičanja samega sebe uvedli tudi za laike; 1260 ga je v Perugii ustanovil Raniero Fasani in razširilo se je do j. Nemčije in Češke, med kugo 1348 celo do Poljske in Anglije. Konstanški koncil je 1417 to gibanje prepovedal. Bičarji so potovali po deželah, razglašali skorajšnji konec sveta ter poudarjali mistično spokorniške prvine zakramentov; bičarske pesmi, ki sodijo k duhovnim ljudskim pesmim, so pogosto popačenje drugih pesmi.
Dostopnost