pravi kostanj (Castanea sativa), domači kostanj, drevesa iz družine bukvovk; samoniklo rastejo na območju med Kavkazom in Sredozemljem, na toplih in vlažnih legah pa uspevajo od j. Evrope do jz. Nemčije; listi usnjati, ostro nazobčani, pokončna socvetja; rjavi, s škrobom bogati plodovi (kostanji, maroni) v bodičastem plodnem ovoju; uporaba za prehrano in krmo. Les je venčasto porozen, široke otiljene pore; ozka beljava je belkasta, črnjava sivkastorumena. Od prav tako venčasto porozne hrastovine se loči po tem, da ima zelo ozke (enoredne) trakove, zato tudi nima »zrcalc« v radialnem prerezu, ρ12–15 ≈ 620 kg/m3. Suši se počasi in je izrazito nagnjen h kolapsu. Ni tako trden in žilav kot hrastovina. Obdeluje se dobro, prav tako žeblja, vijači in lepi, vendar se slabo upogiba. Dobro se površinsko obdeluje. Črnjava je zelo trajna. Uporabljajo jo za rezan furnir, rustikalno pohištvo (nadomestek za hrastovino), obloge, stopnice, parket, železniške pragove, glasbene instrumente, doge, pilote in vinogradniško kolje. Pravi kostanj so prinesli v naše kraje Rimljani hkrati z vinsko trto, tako da rasteta skoraj na istih območjih.
Dostopnost