menjalni tečaj (devizni tečaj), menjalno razmerje med dvema valutama, pri katerem je cena ene enote domače valute navedena v tuji valuti (neposredna kotacija) oz. je cena ene enote tuje valute navedena v domači valuti (posredna kotacija). Po načinu oblikovanja razlikujemo tri vrste menjalnih tečajev: 1. trdni menjalni tečaj, paritetna vrednost domače valute se določi v razmerju njene vrednosti do zlata, katere od tujih valut ali do košarice valut, za vrednost v razmerju do drugih tujih valut pa se prav tako določijo uradni ali paritetni tečaji; tekoči tečaj domače valute lahko niha okrog uradnega tečaja le v ozkem razponu nihanja, sicer mora na deviznem trgu ukrepati centralna banka; ko tekoči tečaj dolgoročno odstopa od uradnih tečajev, mora centralna banka z devalvacijo ali revalvacijo spremeniti paritetno vrednost in/ali uradne tečaje svoje valute; 2. drseči menjalni tečaj, država ne določi paritetne vrednosti ali paritetnih tečajev, menjalni tečaj se oblikuje prosto glede na ponudbo in povpraševanje na domačem deviznem trgu; centralna banka ne posega na devizni trg in ne potrebuje mednarodnih denarnih rezerv za ta namen, razpon nihanja ni določen, devalvacije in revalvacije niso mogoče niti potrebne; takšnega čistega drsečega tečaja v resnici ni; 3. uravnavani drseči menjalni tečaj, od čistega drsečega tečaja se razlikuje po tem, da centralna banka v določeni meri posega na devizni trg in skrbi za stabilnost menjalnega tečaja svoje valute, čeprav nihanja ni; devalvacije in revalvacije niso mogoče niti potrebne. Trdni menjalni tečaj je bil v veljavi do 1973 (do 1931 določen s paritetno vrednostjo glede na zlato, po drugi svetovni vojni pa s paritetnim tečajem glede na ameriški dolar), po 1973 ima večina držav drseči (uravnavani) menjalni tečaj; nekatere države še vztrajajo pri trdnem tečaju glede na katero izmed svetovnih valut ali košarico valut, nekatere združbe držav (Evropska unija, evropski monetarni sistem) imajo drseči menjalni tečaj do tretjih držav, med seboj pa trdne menjalne tečaje (z določenim razponom nihanja). V Sloveniji je v veljavi uravnavani drseči menjalni tečaj; to pomeni, da se tečaj oblikuje prosto glede na ponudbo in povpraševanje po devizah; Banka Slovenije ga uravnava le toliko, da prepreči neugodna destabilizacijska gibanja na deviznem trgu (kratkoročno povečan velik priliv deviz, špekulativni posli ipd.). Glede na enotnost razlikujemo: multipli menjalni tečaj (razl. tečaji za razl. področja ali razl. transakcije, npr. trdni tečaj za tekoče transakcije in drseči tečaj za kapitalske in finančne transakcije ipd.) in enotni menjalni tečaj (en sam tečaj za vse vrste transakcij). Multipli tečaji so v okviru Mednarodnega denarnega sklada prepovedani. Vsaka država pa dolgoročno upošteva nek uravnoteženi menjalni tečaj, ki državi zagotavlja doseganje določenih gospodarskih ciljev, npr. izravnano trgovinsko bilanco, izravnan tekoči del plačilne bilance ipd., ali takšen saldo plačilne bilance, kakršnega država načrtuje oz. lahko dolgoročno vzdržuje.
Dostopnost