zmota, 1. filozofija:(domnevno resnično) spoznanje, ki sicer svojega predmeta vendarle ne zajame ustrezno; nasprotno resnica. Izvori zmote: čutne prevare, napačno mišljenje. Možnost človekove zmote je po eni strani pripeljala do oblikovanja logike in spoznavne teorije (prizadevata si ugotoviti formalne in materialne pogoje za zmoto; to je postavka za preprečevanje te), po drugi pa do skepse in pragmatizma.
Sorodna gesla: logika | pragmatizem | resnica | skepsa | spoznavna teorija2. pravo:v civilnem pravu nenamerno neskladje med resnično voljo in izjavo volje. Če je zmota bistvena in opravičljiva, lahko stranka, ki je v zmoti, spodbija veljavnost sklenjenega pravnega posla. Zmota je bistvena, če se nanaša na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, ne bi sklenila pravnega posla s takšno vsebino. Zmota je opravičljiva, če je pri izjavi volje stranka ravnala skrbno, kot je zahtevano v pravnem prometu. – V kazenskem pravu dejanska zmota in opravičljiva pravna zmota izključujeta kazensko odgovornost.
Dostopnost