Tanzanija (Tanzania, uradno ime Jamhuri ya Muungano wa Tanzania, Združena republika Tanzanija), z združitvijo nekdaj samostojnih držav Tanganjika in Zanzibar nastala zvezna država v v. Afriki, v zaledju Indijskega oceana. Meji s Kenijo, Ugando, Ruando, Burundijem, Kongom Kinšaso, Zambijo, Malavijem in Mozambikom.

časovni pas srednjeevropski čas + 2 uri
površina 883.749 km2, S–J 1200 km, Z–V 1100 km
prebivalstvo 32,8 mln., 37 preb./km2, letna rast 3,1 %, življenjska doba 52 let
glavno mesto Dodoma, 149.000 preb., 1120 m nad morjem, v osrednjem notranjem višavju; sedež vlade je ostal Dar es Salaam, 2,5 mln. preb.
upravna razdelitev 21 regij v Tanganjiki in dve avtonomni regiji na otoškem območju Zanzibar in Pemba
članstvo v organizacijah OZN (od 1961), Britanska skupnost narodov, AU, SADC, AKP
uradni jezik svahilski; sporazumevalni jeziki so različni bantujski in kušitski jeziki ter arabski jezik
denarna enota šilingi/šiling (oznaka TZS)


Naravne razmere
Nad večinoma ozko priobalno ravnico se dviguje valovita planota (1000–1500 m nad morjem); po sredini seka notranje višavje (do 2500 m). To se na Z v stopnjah spušča prek Vzhodnoafriškega tektonskega jarka in se ponovno vzpne v robnem gorovju nad Srednjeafriškim tektonskim jarkom na območju Tanganjiškega jezera. Sicer razmeroma enolično pokrajino razčlenjujejo visoke grude (Usambara, Uhehe, Uluguru) in vulkanski masivi (npr. Ngorongoro z mogočnim kraterjem poleg še šestih ognjenikov). Najvišje vzpetine so v vulkanskem pogorju Kilimandžaro (Kibo, 5895 m) na SV države, tam pa je tudi 4565 m visok ugasli ognjenik Meru. Pred obalo Indijskega oceana sta velika otoka Zanzibar (1660 km2) in Pemba (984 km2).
Podnebje ob obali je tropsko in vroče s povprečno temperaturo okoli 26 °C. V notranjosti je sicer tropsko podnebje zaradi precejšnje nadmorske višine bolj blago (ok. 20 °C) z izrazitim menjavanjem sušnih in deževnih dob. Obala dobi po 500–1200 mm dežja na leto, notranje višavje 1000–1500 mm, privetrna pobočja pa tudi do 2000 mm. Gorovja so do višine 3000 m porasla z vednozelenimi listnatimi gozdovi. Sicer savanska pokrajina v notranjosti ima zelo dobre pašnike za živinorejo, tam pa, kjer je dovolj padavin ali pa je mogoče umetno namakanje iz rek (večina jih ima vodo le v posameznih obdobjih), je primerna tudi za poljedelstvo. Nekatere rodovitne savane (Unyamwezi, Usukuma, Mahenge, Usaramo) so ponekod dokaj gosto poseljene. V bolj sušnih pokrajinah, npr. v pokrajinah Makonde in Ugongo, prevladuje selilno motično poljedelstvo, še bolj sušni pokrajini pa sta Serengeti in Masajska stepa na S; tam pa je mogoča le nomadska živinoreja. Reke (Kagera, Malagarasi, Pangani, Rufiji, Ruvuma) zaradi neenakomernega pretoka niso plovne. Od velikih afriških jezer (Viktorijino, Tanganjiško, Rukwa) sodi k Tanzaniji 59.000 km2 vodnih površin. Za zaščito bogatega živalskega sveta so v državi ustanovil deset narodnih parkov.

Prebivalstvo
V družbenem življenju Tanzanije ima plemenska pripadnost le obrobno vlogo. Tanzanijsko prebivalstvo sestavlja ok. 120 razl. narodnostih skupin. Od teh jih več kot 90 % sodi v bantujsko jezikovno skupino, med njimi so Sukumi, Njamvezijci, Makondejci, Čagi, Haji in Gogi. Na s. priobalnem območju živijo bantujsko-arabsko-perzijski mešanci (Svahilijci in Širazijci). Poleg obeh navedenih skupin so tam še kušitski in ponilski pastirski nomadi, npr. Masaji, nekaj pa je še prvotnih lovcev in nabiralcev (Kindigi, Sandavejci). Neafriških prebivalcev je malo: pribl. 50.000 je Azijcev (Indijci, Pakistanci), 30.000 je Arabcev in 20.000 Evropejcev (večinoma Britancev). Število beguncev se je ob izbruhu državljanskih vojn v Ruandi in Burundiju povečalo na več kot 500.000. V mestih živi le 22 % prebivalcev. Daleč največje mesto je Dar es Salaam. Ok. 30 % ljudi je krščanske veroizpovedi, preostali dve tretjini pa sestavljajo muslimani in pripadniki tradicionalnih naravnih verstev. Od 1977 je uvedena splošna šolska obveznost za otroke od 7. do 14. leta starosti, vendar v resnici še ne zajema vseh otrok. Že tako razmeroma majhen delež nepismenih (15 %) naj bi se po pričakovanjih v naslednjih letih že občutno zmanjšal. Univerzi sta v mestih Dar es Salaam (ustanovljena 1961) in Sokoine (ustanovljena 1984).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1977 (zadnjič dopolnjeni 1994) je Tanzanija predsedniška republika federativne narave z dvema ozemljema: Tanganjiko in Zanzibarjem. Predsednik države ima izvršilno oblast in je hkrati vrhovni poveljnik oboroženih sil. Izvolijo ga na neposrednih splošnih volitvah, in sicer za pet let. Predsednik imenuje podpredsednika države (je tudi predsednik Zanzibarja) in predsednika vlade. Zakonodajno telo je narodna skupščina z 232 poslanci; izvoljeni so za pet let. Po zanzibarski ustavi iz 1985 naj bi imel Zanzibar svoj lastni parlament. Prav tako ima Zanzibar druge organe, pristojne za notranje zadeve. Pravosodni sistem temelji na britanskem in islamskem pravu, vključuje pa tudi tradicionalna plemenska pravila. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Ta vzhodnoafriška država sodi med najrevnejše na svetu. Že od 1967 je gospodarstvo socialistično usmerjeno, vendar pa je zaostrena gospodarska kriza konec 70. let državo prisilila v liberalizacijo. Temelj gospodarstva je kmetijstvo; s kmetijstvom se še vedno preživlja 80 % prebivalcev. Kmetijstvo je namenjeno oskrbi domačega trga, zagotavlja tudi več kot polovico vrednosti celotnega izvoza. Najpomembnejši pridelki so koruza, proso in maniok. Nekdaj cvetoča pridelava sisala je v 80. letih močno nazadovala. Zanzibar in Pemba sta najpomembnejša pridelovalca nageljnovih žbic v svetu. Ok. 40 % površja države (predvsem na S in v osrednjem višavju) zavzemajo pašniki. Posebno primerni so za rejo grbastega goveda (zebu), redijo pa tudi koze in ovce. Gozdarstvo je pomembno za pridobivanje trdega tropskega lesa. Pomembnejši od slabo razvitega morskega ribolova je sladkovodni ribolov, zlasti v velikih jezerih.
Razmeroma bogate rude so doslej ostale skoraj neizkoriščene. V državi pridobivajo le skromne količine zlata, dragih in poldragih kamnov, sljude, soli in kositrove rude. Odkrili so tudi ležišča črnega premoga, zemeljskega plina, sadre, fosfatov in železove rude. Zaloge diamantov j. od Viktorijinega jezera so večidel že izčrpane. Industrializacija je šele v povojih. Prevladujejo majhna podjetja, večjih tovarn pa je le nekaj. Vodilni zvrsti sta tekstilna (obleke, predelava bombaža in sisala) in usnjarska industrija. Pomembno vlogo imajo tudi obrati živilske industrije (predelava sladkornega trsta, čaja, tobaka, žit, ogrščice in rib) in lesne industrije. Poleg teh so v državi še rafinerija, cementarna, tovarna umetnih gnojil ter majhni obrati za valjanje jekla in pridobivanje aluminija, ter za izdelovanje baterij in radijskih aparatov. Zaradi skromnih deviznih rezerv in velike zadolženosti je značilno kronično pomanjkanje nadomestnih delov.
Tanzanijsko prometno omrežje je slabo. Od vseh cest je takšnih z utrjeno podlago le 4 %. Najpomembnejše železniške proge so osrednja (notranja) železnica Dar es Salaam–Kigoma z odcepom do mesta Mwanza ob Viktorijinem jezeru, železnica tanzam – ta vodi v Zambijo (uporabljajo jo predvsem za izvoz bakrove rude) – ter severna (usambarska) železnica, ki vodi iz pristanišča Tanga do mesta Arusha ob vznožju gore Meru. Tudi obe železniški družbi prizadeva hudo pomanjkanje nadomestnih delov. Najpomembnejša obmorska pristanišča so Dar es Salaam, Tanga, Lindi in Mtwara. Za mednarodni letalski promet sta usposobljeni letališči v Dar es Salaamu in Arushi (letališče Kilimandžaro). Država ima zaradi številnih narodnih parkov, živalskih rezervatov, peščenih plaž in najvišje afriške gore Kilimandžaro izjemno ugodne možnosti za razvoj turizma, a jih doslej še ni primerno izkoristila.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 9,5 mlr. USD, 290 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 48 %, industrija 17 %, storitvene dejavnosti 35 %
uvoz (2001) 1,55 mlr. USD
izvoz (2001) 827 mln. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 6,8 mlr. USD


Zgodovina
Od 3. st. n. š. so začela vdirati v notranjost dežele, poseljene z Grmičarji, bantujska ljudstva. Arabski in perzijski trgovci so začeli ustvarjati trgovinske naselbine na obali in otokih že v 9. st. 1503 so se Zanzibarja polastili Portugalci, 1698 pa ga je kupil sultan iz Omana. 1885 je dežela postala nemško skrbniško ozemlje (Nemška Vzhodna Afrika). 1891 so Nemci Britancem odstopili Zanzibar v zameno za otok Helgoland. Po prvi svetovni vojni je območje postalo mandatno ozemlje Tanganjika pod skrbištvom Društva narodov (od 1945 OZN) in z britansko upravo. 9.12.1962 je Tanganjika postala neodvisna država in po izvolitvi J. Nyerereja za predsednika države razglašena za republiko. 27.4.1964 se je združila z Zanzibarjem v Združeno republiko Tanganjika in Zanzibar; že 29.10.1964 se je preimenovala v Združeno republiko Tanzanija. Predvsem v notranji politiki sta oba dela zelo avtonomna. Zunanjepolitična usmeritev države pa je bila vseskozi usmerjena h gibanju neuvrščenih držav. 1971 so se začeli obmejni spopadi z Ugando. 1979 so tanzanijske čete skupaj z Ugandci v izgnanstvu vrgle z oblasti diktatorja I. Amina v Ugandi. 1985 je Nyerereja na položaju predsednika države nasledil A. H. Mwinyi, Nyerere pa je do 1990 zadržal položaj predsednika stranke Chama Cha Mapinduzi (CCM). 1994 so uvedli večstrankarski sistem. Na parlamentarnih volitvah 1995 si je največ sedežev zagotovil CCM (Revolucionarna stranka); vlado je oblikoval njegov predsednik Frederick Sumaye; predsednik države pa je (prav tako od 1995) B. W. Mkapa (tudi član CCM). Mkapa je bil oktobra 2000 ponovno izvoljen.

Sorodna gesla: Dar es Salaam | Dodoma | Kilimandžaro | Meru | Mkapa, Benjamin William | Mwinyi, Ali Hassan | Nyerere, Julius | Serengeti | Srednjeafriški tektonski jarek | Tanganjika | Tanganjiško jezero | vzhodna Afrika | Vzhodnoafriški tektonski jarek | Zanzibar


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek