Braunova elektronka [bráu̯n- ∼], slikovna elektronka za prikaz slike na osnovi električnih signalov, ki jo je izdelal K. F. Braun. Na mestu, kjer curek elektronov zadene zaslon, ta zasveti. Skoraj vse ekranske elektronke (za televizijo, radar, oscilograf idr.) so v bistvu Braunova elektronka. V evakuirani stekleni posodi izhajajo iz vroče katode elektroni, ki potujejo skozi okroglo odprtino kovinskega lončka (Wehneltov valj) in se zberejo v curek. Z valjastimi in krožnimi elektrodami (z luknjo v sredini) izostrijo elektronski curek tako, da ima najmanjši premer, ko doseže zaslon. Vmes je curek vedno precej debelejši, razen nekje med Wehneltovim valjem in prvo pospeševalno elektrodo. Tam ima žarek najmanjši premer in slika te točke se pokaže na zaslonu. Elektrone odklanjajo z električnim (ali z magnetnim) poljem s parom odklonskih ploščic. Elektroni, ki padejo na zaslon, rišejo svetlobne slike. Ti elektroni nabijejo zaslon na pribl. –200 V proti zadnji elektrodi in proti ploščam. Polje, ki tako nastane, izsrka vse sekundarne elektrone z zaslona in jih odvede do omenjenih elektrod ali še prej do grafitirane površine, ki je zvezana z zadnjo anodo.
Dostopnost