Galačani (latinsko Galatae), zveza keltskih plemen, 279 pr. n. š. so vpadli v Makedonijo, 278 jih je kralj Bitinije zadržal v Mali Aziji, ok. 268 jih je porazil Antioh I. Soter (»bitka slonov«), nakar so se naselili na anatolski visoki planoti okoli srednjega toka rek Sangarij (Sakarya) in Halis (Kızılırmak). Kmalu so prisilili številna mesta, med njimi tudi Pergamon, da so jim plačevala tribut, bili najemniki v službi Bitinijcev in Selevkidov. Kralj Atal I. Soter je odklonil plačevanje tributa in jih ok. 230 premagal pri Pergamonu. Galačani so zaradi kazenske odprave Rimljanov in Evmena II. svoje roparske pohode ok. 189/188 ustavili in bili prisiljeni ostati v mejah svojega ozemlja. Pompej jih je 63 podredil trem tetrarhom. 25 pr. n. š. kot Galatija priključeni rimskemu sistemu provinc. Krščanskim občinam te province so bila namenjena pisma Galačanom.
Dostopnost