Indokitajski polotok, velik polotok na JV Azije, 2,1 mln. km2, 200 mln. preb. Njegova lega ter naravne in družbene razmere kažejo na prehod med Indijskim polotokom in Kitajsko ter malajsko-avstralskim otoškim svetom. Razčlenjujejo ga visoke gorske verige (na S visoke do 7000 m), vanje so vrezane globoke doline rek, ki izvirajo v Tibetu (Mekong, Menam, Salween, Iravadi). V gorah so monsunski pragozdovi, rodovitne poplavne ravnice in gričevja pa so gosto poseljeni. Kmetijska območja oskrbujejo svetovno tržišče predvsem z rižem, bogati gozdovi pa z lesom za predelavo in plemenitim lesom (predvsem s tikovino). Pomembni pridelki so še čaj, kava, sladkorni trst, arašidi, bombaž in kavčuk. Na Indokitajskem polotoku so države Mjanmar, Tajska, Laos, Kambodža, Vietnam, Malezija in Singapur, prebivalci so večinoma budisti. Bogate naravne vire le delno izkoriščajo: kositer, baker, svinec, cink, železo, srebro, antimon, mangan, boksit, premog in nafta. Potomci prvotnih staroselcev živijo sredi gostih gorskih gozdov, npr. temnopolti Semangi ter vedistični Senoji v notranjosti Malajskega polotoka.
Dostopnost